Ključna vprašanja plačnega sistema v javnem sektorju se lahko urejajo zgolj v soglasju s socialnimi partnerji, opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Foto: BoBo
Ključna vprašanja plačnega sistema v javnem sektorju se lahko urejajo zgolj v soglasju s socialnimi partnerji, opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Foto: BoBo
Boris Koprivnikar
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zahteve sindikatov po spoštovanju dogovorjenega prenehanja varčevanje označil za "apetite". Foto: BoBo
Dušan Mramor
Dušan Mramor opozarja na spoštovanje fiskalnega pravila. Foto: BoBo
Pogajanja s sindikati javnega sektorja

Vlada in sindikalna stran sta se na današnjem več kot peturnem pogovoru uskladili, katere določbe zakona o izvrševanju proračuna se umaknejo in bodo predmet nadaljnjega usklajevanja. Zapisali bi jih v poseben zakon, ki naj bi ga vlada skupaj z zakonom o izvrševanju proračuna v četrtek obravnavala na dopisni seji, nato pa v parlamentarni postopek vložila v petek.

Zavezali so se, da bodo pred nadaljevanjem pogajanj na vladi verificirali zavezo, da bo vlada v zakonodajnem postopku, če ne bo dogovora o tem posebnem zakonu, poslance seznanila s tem, da pogoji za nadaljevanje niso izpolnjeni in da zakon po mnenju vlade ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Sindikati so namreč od vlade zahtevali zagotovila, da zakon, ki po vložitvi v parlamentarni postopek iz njega ne more biti umaknjen, v primeru neuskladitve stališč ne bo nadaljeval zakonodajne poti.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je dejal, da je za sindikalno stran pomembno predvsem to, da če ne pride do soglasja o tem novem zakonu, vlada v plače ne bo enostransko posegala. Pogajanj o vsebini varčevalnih ukrepov ni bilo, je pojasnil.

Sporni varčevalni ukrepi
Vlada in sindikati so začeli pogovore o zakonu o izvrševanju proračuna, v katerem je vlada predvidela podaljšanje varčevalnih ukrepov, ki bi sicer konec leta prenehali veljati.

Gre za znižane vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti, znižano plačilo delovne uspešnosti od povečanega obsega dela, nižji regres za letni dopust ter delno zamrznitev premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kot je razvidno iz osnutka zakona o izvrševanju državnega proračuna, pa želi vlada podaljšati še nekatere ukrepe iz zakona za uravnoteženje javnih financ, in sicer omejitev letnega dopusta na 35 dni, omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju in določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za uslužbence z izpolnjenimi pogoji za starostno pokojnino.

"Nesprejemljivi" izhodiščni predlogi
Kot je pred srečanjem z vlado dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, obstaja možnost, da bo vlada - če sindikati ne privolijo v njene pogoje - zakonodajni postopek na podlagi izhodiščnih predlogov nadaljevala. "To za sindikate ni sprejemljivo," je poudaril.

Štrukelj je izpostavil določbo iz socialnega sporazuma, ki pravi, da se ključna vprašanja plačnega sistema v javnem sektorju lahko urejajo zgolj v soglasju s socialnimi partnerji. "Moje vprašanje je, kaj bo vlada s takim zakonom naredila, če ne bo imela soglasja sindikatov," je pojasnil.

"Vlada bo spoštovala dogovor s sindikati"
Na vprašanje, ali lahko vlada da sindikatom zagotovilo, da enostransko ne bo sprejemala ničesar, kar je povezano s plačnimi postavkami, je minister za javno upravo Boris Koprivnikar odgovoril, da lahko vlada da zagotovilo, da bo spoštovala vse, kar bo zapisano v dogovoru s sindikati.

Določbe, ki so vezane na umestitev mase plač, morajo biti zapisane v zakonu, je dejal Koprivnikar. Za zdaj so po njegovih besedah zapisane v zakonu o izvrševanju proračuna, ki omogoča, da se proračun sploh lahko vloži v nadaljnjo obravnavo, se bodo pa s sindikalno stranjo pogovarjali tudi o morebitnih alternativnih rešitvah. "Vendar pa ne moremo govoriti o tem, da se vse določbe umaknejo, lahko se pa drugače ali drugje zapišejo," je pojasnil.

Minister je dejal, da so pripravljeni določbe v povezavi s plačami vključiti v poseben, intervencijski zakon in se o njih pogajati do takrat, ko bo proračun v parlamentu dokončno sprejet. V skladu z dogovorom s sindikati bi namreč lahko do takrat zakonske predloge v parlamentarnem postopku spremenili z dopolnili. "Če ne vzame iz levega žepa, bi vlada vzela iz desnega žepa," pa je možnost prenosa ukrepov v drug zakon pospremil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Vlada po njegovih besedah računa na to, da bi vsi ukrepi ostali, čeprav zapisani v drugem zakonu.

Spomnimo, pred dnevi je Koprivnikar sicer dejal, da je sindikalne "apetite" po povečanju stroškov težko brzdati. Treba je upoštevati zakonski okvir, ki ga določata fiskalno pravilo in socialni sporazum, je dejal.

Mramor: Vztrajali bomo pri zastavljenih okvirih
Finančni minister Dušan Mramor je medtem poudaril, da bo vlada vztrajala pri zastavljenih proračunskih okvirih. Če bi jih presegli, bi bili v neskladju z zakonom o fiskalnem pravilu in tudi v nasprotju s programom stabilnosti, je pojasnil.

Koprivnikar je sicer skupaj z Mramorjem zaradi drugih obveznosti srečanje s sindikati zapustil po približno eni uri pogovora.

Eni prepričani o uspehu, drugi skeptični
Kot je še dejal Koprivnikar, si vsi želijo, da se raven plač tudi v javnem sektorju počasi krepi in vrača na obdobje pred krizo. Po njegovih besedah so danes določili, da je dogovor treba skleniti do 30. oktobra, da lahko nadaljujejo postopek sprejemanja proračuna.

Medtem ko je Koprivnikar prepričan o uspešnosti dogovora, pa so sindikati skeptični. Enotni so pri nasprotovanju podaljšanju varčevalnih ukrepov pri plačah. Časa za pogajanja pa je vedno manj, opozarja Kuštrin. "Sploh ne vem, kako bomo to stvar pripeljali do konca, bojim se, da bo prišlo do konflikta," je dejal ob robu srečanja. Vlada po njegovih besedah postavlja "dokaj ultimativne zahteve, socialni dialog tu ne teče, na tem izpitu je v nasprotju z napovedmi popolnoma padla".

Sindikati: Naj se varčevanje preneha
Sindikati želijo, da varčevalni ukrepi, kot je bilo tudi predvideno, konec leta prenehajo. Po besedah predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelke Mlakar so od zdaj veljavnih ukrepov absolutno nesprejemljivi znižan regres, omejevanje zaposlovanja in znižana plačna lestvica. V možnosti zaposlovanja mladih v javnem sektorju, ki jo vlada predvideva, vidi Jelka Mlakar tudi zaposlitve medicinskih sester, saj mladi zdaj ne morejo priti v sistem. Toda boji se, kot pravi, da brez pritiska medijev in brez sindikalnih zaostrovanj ne bo šlo.

Kot je dejala, v sindikatu vztrajajo, da se ob pogajanjih vzporedno rešuje tudi zanje zelo pomembna problematika, in sicer kadrovski normativi. Od ministrstva za zdravje želijo v zvezi s tem konkreten odgovor do 30. septembra, sicer se bodo 8. oktobra preoblikovali v stavkovni odbor.

Pogajanja s sindikati javnega sektorja