Vlasta Nussdorfer je z delom policije na splošno zadovoljna. Foto: BoBo/Borut Živulović

S konkretnimi primeri domnevno spornega ravnanja policistov na meji med Slovenijo in Hrvaško, v nekaterih primerih tudi v notranjosti države, so se na uradu varuha srečali poleti lani. Nato so obiskali dve policijski postaji, in sicer PP Črnomelj in PP Metlika, za dodatne informacije pa so zaprosili tudi ministrstvo za notranje zadeve, je pojasnil namestnik varuhinje Ivan Šelih.

Delo policije na državni meji je izrednega pomena, saj zagotavlja varnost državljanov in vseh preostalih, ki so v Sloveniji. Policijsko delo je zahtevno in zelo odgovorno, vendar mora biti obravnava oseb v policijskih postopkih vselej v celoti skladna z zakonodajo in drugimi predpisi.

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic

V končnem poročilu nadzora domnevnih nepravilnosti ravnanja slovenske policije so na uradu varuha zapisali, da so po obisku omenjenih policijskih postaj pogrešali resnejše in natančnejše preverjanje osebnih okoliščin vsakega posameznega prebežnika. "Odpraviti je treba dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki je bila v pridržanju, namen zaprositi za azil, ali pa je prošnjo celo podala, pa je bila ta preslišana," je dejal Šelih. "Menimo, da bi policisti lahko že zdaj brez velikega dodatnega administriranja vodili postopke na način, ki bi dal odgovor na poznejše vprašanje, ali je tujec v obravnavi imel namen izraziti prošnjo za mednarodno zaščito," je pojasnil Šelih.

Občuten upad prošenj za azil

Varuhinja je pregledala tudi statistiko in ugotovila občuten upad prošenj za mednarodno zaščito v juniju in pozneje. Menijo, da gre vzroke za padec števila prošenj iskati prav v samem policijskem delu. Prav tako so ugotovili, da je število zaznanih namer za zaprositev mednarodne zaščite predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, medtem ko ministrstvo navaja, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, "lahko kaže na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom", je povedal Šelih.

Vračanje morebitnih prosilcev je nezakonito

Ob tem je poudaril, da bi bilo ravnanje policistov, na podlagi katerega bi tujca, ki bi želel zaprositi za mednarodno zaščito, odstranili iz države, ne da bi ugotovili, ali je do zaščite upravičen, nezakonito. Policisti so namreč dolžni tako namero evidentirati. Ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite pa je stvar postopka, ki ga vodi ministrstvo, in ne policije.

Varuhinja pa na podlagi obstoječe dokumentacije ni mogla ne potrditi, a tudi ne ovreči, da je bila nekaterim osebam kljub izraženi prošnji za mednarodno zaščito obravnava onemogočena. Ob tem je Šelih dodal, da tudi sledenje protokolom in sporazumom o vračanju, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, ne odvezuje policistov, da upoštevajo pravice tujcev in ne sme spodbujati zavračanja tujcev brez primerne obravnave. Varuh zato predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje pravic tujcem, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite.

Varuhinja o delu policije na meji

Policija: Ne kršimo človekovih pravic, zlorablja se institut mednarodne zaščite

Policija v odzivu na poročilo varuha človekovih pravic, ki ne zanika mogočega nezakonitega ravnanja policije, vztraja, da v celoti spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. A so ob tem poudarili, da obstaja velika razlika med številom izraženih namer in dejanskih vlog za mednarodno zaščito ter prosilcev za azil, ki živijo v azilnem domu.

Od 8.804 ljudi, ki so lani nedovoljeno vstopili v Slovenijo, jih je namreč 4.265 izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu podalo 2.875 ljudi, preostali pa so predtem samovoljno zapustili Slovenijo. Trenutno je v azilnem domu 317 tujcev, ki čakajo, ali bo njihova prošnja odobrena. Na policiji so prepričani, da ti podatki kažejo na zlorabe instituta mednarodne zaščite za nezakonite migracije.

"Policija se ne obrača stran, sliši namere zaprositi za mednarodno zaščito, je pa res, da niso samo nevladniki in novinarji tisti, ki svetujejo tujcem, da izrazijo namero za mednarodno zaščito, ampak so to tudi tihotapci, ki to vključujejo v svoj poslovni model tihotapljenja," je v izjavi za medije dejala vodja sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi Melita Močnik.

Policija v postopkih ugotavlja, "da so osebe, ki nedovoljeno vstopijo v Slovenijo, vnaprej podrobno seznanjene o svojih pravicah, postopkih pristojnih organov v posameznih državah članicah, in s tem zlorabljajo institut mednarodne zaščite". "Zasledujejo izključno cilj prihoda v njim ciljno državo članico in možnost boljšega življenja. S tem pa vplivajo oz. do določene mere onemogočajo dostop do mednarodne zaščite tistim, ki tako zaščito dejansko potrebujejo," so vnovič poudarili.

Kljub temu so zagotovili, da policija ob zagotavljanju varnosti dosledno spoštuje človekove pravice. "Zavedati pa se je treba, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih, tudi pri policistih, ki osebo obravnavajo zaradi nezakonitega prehoda meje."

Varuh se ni opredelil glede vračanja prebežnikov

PIC: Zadeva je resna, policiste preiskuje specializirano državno tožilstvo

Vprašanje, ali so policijski postopki na južni meji ustrezni, tako še vedno ostaja odprto, pa menijo v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij. Med pregledi policijskih postaj v Črnomlju, Metliki in Ilirski Bistrici namreč ni bilo dovolj prepričljive dokumentacije, ki bi dala vtis, da je policija svoje postopke izboljšala in da evidentira vse potrebne okoliščine, je poudarila Katarina Bervar Sternad iz PIC-a.

Zato upa, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve "z vso skrbnostjo" prebrali in upoštevali priporočila državnega preventivnega mehanizma. Po njenih besedah tudi upajo, da ne bodo v nobenem primeru kršene pravice tujcev, ki pridejo v Slovenijo in tu nameravajo vložiti prošnjo za azil. "Ravnanje policistov s tujci na južni meji preiskuje tudi specializirano državno tožilstvo, kar daje vedeti, da je zadeva resna," je ocenila. Očitke, ki so jih podale nevladne organizacije, so torej po njenih besedah vzeli "z najvišjo stopnjo resnosti", kar je pozitivno. Izrazila je upanje, da bo preiskava kmalu končana.