Na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo prvo svečo, zatem pa vsako nedeljo po eno. Foto: RTV SLO
Na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo prvo svečo, zatem pa vsako nedeljo po eno. Foto: RTV SLO
Groblje: Razstava jaslic

Med kristjani je advent v veljavi že od 6. stoletja naprej. Nekoč je ta čas zaznamoval predvsem post, danes pa ga simbolizira tudi venček iz zimzelenega rastlinja s štirimi svečami. Verniki vsako nedeljo prižgejo po eno, tako da zadnjo nedeljo pred božičem gorijo vse štiri.

Beseda advent izhaja iz latinskega adventus, prihod, pri čemer je mišljeno rojstvo Jezusa Kristusa. Kristjani se v tem času posvetijo duhovnim pripravam na ta dogodek, ki ga 25. decembra zaznamuje božič, drugi največji krščanski praznik.

Danes smo že vajeni, da se decembra najrazličnejše zabave kar vrstijo, vendar pa je bil advent tradicionalno čas umirjenega življenja brez vasovanja, ženitovanj in veselic. Sicer pa adventni čas poleg krščanskih vsebuje tudi poganske šege, povezane z zimskim sončnim obratom (solsticijem). Ne pozabimo - od 21. decembra naprej se bo dan znova začel daljšati.

Groblje: Razstava jaslic