"Uvesti je treba sistem in postopek spremljanja ter vrednotenja dela spremljevalcev. V to mora biti vključen tudi primeren odnos, ki ga vzpostavita otrok in njegov spremljevalec," meni.

Zagovornik je ob obravnavi domnevne diskriminacije otroka s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju ugotovil, da so ti otroci, ki pri pouku potrebujejo pomoč spremljevalca, lahko prav zaradi neustreznosti teh prikrajšani tudi pri izobraževanju. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili pri Zagovorniku, se za zasedbo delovnega mesta spremljevalca zahteva samo zaključena srednja šola, čeprav delo terja specifična znanja.

"Možno je tudi, da se otrok in spremljevalec preprosto ne ujameta, a zamenjava ni predvidena, kar otroku prav tako lahko povzroči nepopravljive posledice," so poudarili. Zagovornik zato pristojnemu ministrstvu priporoča dopolnitev pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, da bi tudi vsem tem otrokom zagotovili enake možnosti pri pouku in šolskih dejavnostih.

Zagovornik je obravnaval domnevno diskriminacijo otroka, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja in invalidnosti v šoli potrebuje pomoč spremljevalca. Otrok se z dodeljenim spremljevalcem ni ujel, zato ga je šola premestila na drugo delovno mesto, otrok pa tako ni imel vedno ustrezne obravnave. Med drugim ni mogel v šolo v naravi, ker tam ne bi imel spremljevalca, zanj pa takrat tudi ni bil organiziran nadomestni pouk.

Med enim od odmorov je doživel epileptični napad, pa takrat ob njem ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal, čeprav mu je bil spremljevalec z odločbo zavoda za šolstvo zagotovljen tudi zato. Z novim šolskim letom je otrok dobil novega spremljevalca, s katerim se ujemata in ni več težav, zato so starši otroka umaknili predlog za obravnavo diskriminacije.

Čeprav Zagovornik postopka ugotavljanja diskriminacije ni zaključil z ugotovitvijo, ali je bil otrok diskriminiran ali ne, je med postopkom zaznal pomanjkljivosti pravilnika, zaradi katerih je otrok doživljal neustrezno obravnavo pri izobraževanju v primerjavi z drugimi.

Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zato priporoča, naj v pravilniku določi merila, ki jih morajo izpolnjevati spremljevalci otrok s posebnimi potrebami. Pri tem poudarja predvsem primerno strokovno izobrazbo oziroma izkušnje z delom z otroki s posebnimi potrebami. Po njegovi presoji pa bi se morale upoštevati tudi specifične potrebe otroka.

Zagovornik je ministrstvu priporočil tudi, naj v pravilniku konkretizira način spremljanja, nadzora in vrednotenja dela spremljevalcev, še posebej glede odnosa, ki jim ga uspe vzpostaviti z otroki, ki so jim zaupani. Priporoča še, naj se omogoči tudi možnost zamenjave spremljevalca za primere, ko bi se izkazalo, da izbrani ni primeren za to delo ali da se z otrokom ne razumeta.