Miha Lamut. Foto: BoBo/Borut Živulović
Miha Lamut. Foto: BoBo/Borut Živulović

Novi predsednik preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, Aleš Rezar, je službo DZ-ja zaprosil za pravno mnenje o pravni podlagi za vpogled predstavnikov Sove v prepis zvočnega zapisa dela seje komisije, zaprtega za javnost, s 23. oktobra lani in o morebitni prekoračitvi pooblastil nekdanjega predsednika preiskovalne komisije Mihe Lamuta.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja v svojem mnenju s 16. februarja navaja, da bi nekdanji predsednik preiskovalne komisije Lamut prekoračil svoje pristojnosti, če bi izvršil dejanje, ki ga lahko le preiskovalna komisija. Zakon namreč izrecno določa, v katerih primerih odloča preiskovalna komisija kot celota, in v teh primerih je predsednik preiskovalne komisije vezan na sklepe preiskovalne komisije.

NSi: Komisija ni odgovorila na vprašanje

Sorodna novica Preiskovalna komisija ali komisija za prikrivanje odgovornosti?

Ozadje vpogleda v podatke zapisnika komisije je zanimalo NSi. Decembra je v izjavi za medije poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič, da kot članica preiskovalne komisije DZ-ja ni bila seznanjena s povabilom direktorju Sove Jošku Kadivniku in njegovim sodelavcem za vpogled v zapisnik zaprtega dela seje. V NSi-ju so se zato na Lamuta obrnili z zaprosilom, da v roku 48 ur pisno pojasni, kdo in na kakšni pravni podlagi je Kadivnika povabil na vpogled pričanja nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.

Vida Čadonič Špelič je medtem v odzivu na mnenje službe DZ-ja zapisala, da je to "nenavadno podobno obrazložitvi Svobode, ki jo je na zadnji zaprti seji 29. januarja podal njihov predstavnik". "Podobno mnenje je na isti seji komisije zagovarjal tudi strokovni sodelavec komisije, ki je sodeloval s poslancem Miho Lamutom pred njegovim odstopom," je ugotovila.

Sicer pa mnenje po njeni oceni ne odgovori na bistveno vprašanje, in sicer, ali je direktor Sove Kadivnik, ki v postopku nastopa kot priča, s tem postal okužen oz. neprimeren za pričo. Sama meni, da je odgovor pritrdilen, saj je vpogledal ravno v tisti del pričanja, ki ga obremenjuje. "Napovedano zaslišanje Kadivnika je s tem postalo nepotrebno," so njene besede sporočili iz NSi-ja.

Poslanka meni, da je to slaba novica za predsednika vlade Roberta Goloba, "ki je po zaslišanju Boštjana Lindava in Tatjane Bobnar napovedal, da bo s pričami in dokumenti dokazal svojo nedolžnost". "Prič, ki bi oprale njegovo ime, mu namreč počasi zmanjkuje ..." je sklenila.