V 25 občinah osrednjeslovenske regije je od 193.409 zaposlenih 79.427 starejših od 45 let. Ta skupina je manj dejavna pri pridobivanju dodatnih znanj, ki so ob sprememba na vseh področjih in poklicih, čedalje bolj potrebna. "Zanemarjanje dodatnega izobraževanja ustvarja tudi medgeneracijske napetosti, nazadnje pa se povečuje tudi tveganje za izgubo službe," poudarja direktor CDI Univerzum Albert Štrancar.

Prav zmanjševanju tega tveganja sta namenjena projekta svetovanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in projekt brezplačnega izobraževanja in usposabljanja. Projekta sofinancirata ministrstvo za izobraževanje znanost šport in tehnologijo ter evropski socialni sklad. V okviru projekta pa bo konzorcij 15 izobraževalnih ustanov zaposlenim, ki so starejši od 45 let in imajo končano največ srednjo šolo, nudilo brezplačno svetovanje in dodatno izobraževanje.

Programi, prilagojeni posameznim poklicem
Programe, ki so jih za to pripravili v izobraževalnih ustanovah, so oblikovali v sodelovanju s podjetji in zaposlenimi na različnih področjih. "Ti programi so nastali na podlagi izraženih potreb. Tako bodo tudi programi tujih jezikov usmerjeni v specifične poklice, kot je, denimo, avtomehanik, kjer napredovanje v tehnologiji zahteva tudi nova znanja," pojasnjuje direktor Javnega zavoda Cene Štupar Bojan Hajdinjak.

Da so brezplačna izobraževanja spodbudna novica za starejše zaposlene, meni tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki poudarja, da je včasih 45. leto starosti pomenilo tudi zadnja leta v službeni karieri, z dvigom upokojitvene starosti pa so starejši zaposleni v precepu, ko lahko bodisi stagnirajo in čakajo na upokojitev ali pa se odločijo postati in ostati konkurenčni tudi mlajšim sodelavcem.

Cilj je deset tisoč dodatno izobraženih
"Tudi pri svojem delu ugotavljam, da ima veliko starejših ljudi težave pri elektronski komunikaciji, ki postaja sestavni del vsakdanjika," je še poudarila varuhinja in dodala, da zadovoljstvo na delovnem mestu pomembno vpliva tudi na zdravje posameznika. Možnost brezplačnega izobraževanja zato po mnenju varuhinje pomeni tudi prispevek k pravici do izobraževanja, dela in ne nazadnje tudi zdravja.

Tudi podjetja imajo koristi od izobraževanja svojih zaposlenih, je poudarila Barbara Kitek iz podjetja plastika Skaza, ki se je v projekt že vključilo. Pomanjkanje znanja namreč vodi tudi v pomanjkanje samozavesti, česar pa si podjetje pri svojih zaposlenih ne želi. Programi dodatnega izobraževanja, ki bodo potekali v okviru projekta, vključujejo računalništvo, tuje jezike, slovenski jezik za tujce, zdravje na delovnem mestu, komunikacijo in prilagajanje spremembam na posameznem področju.

Projekt bo trajal tri leta, po treh letih pa vodo na podlagi evalvacij uspeha izvajanih programov projekt ponovili za nadaljnja tri leta. Cilj konzorcija je, da bi se v projekt svetovanja vključilo 20 tisoč starejših zaposlenih, 10 tisoč pa tudi v dodatna izobraževanja.