Valentina Prevolnik Rupel. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Valentina Prevolnik Rupel. Foto: BoBo/Borut Živulovič

V zadnjih dneh je kar nekaj nasprotovanja sprožila smernica iz usmeritev zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, po kateri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne more skleniti pogodbe z izvajalcem za program, kjer ima izvajalec manj kot 0,2 tima. V združenjih občin so opozorili, da se bo na ta način zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Nekaj vprašanj na to temo je ministrica na četrtkovi seji DZ-ja dobila tudi iz SDS-a.

Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, je bila smernica za nekatere sporna, ker so jo narobe interpretirali. "Ministrstvo si bo prizadevalo, da bodo imeli izvajalci na programih, ki se financirajo po realizaciji, v največji meri vsaj 0,2 tima, ker je s tem zagotovljena tako večja dostopnost kot tudi večja varnost obravnave pacientov," so zapisali.

"Dejstvo je, da v večini ambulant realizacija že presega ta mejnik. V izjemnih primerih, kjer je to posebej utemeljeno (manj poseljena območja in podobno), pa bomo v uredbi podali rešitve, ki bodo dvig programa stimulirale, seveda v skladu s potrebami prebivalstva," so napovedali.

Usmeritve služijo pripravi dogovora

Ministrica Prevolnik Rupel je na seji DZ-ja dodatno pojasnila, da usmeritve služijo pripravi splošnega dogovora, ki ga morajo partnerji v zdravstvu vsako leto dogovoriti do konca novembra. Če se ne uspejo uskladiti, kot je to letos, pa mora ministrstvo za zdravje pripraviti uredbo. "Uredba bo sledila usmeritvam, kar pa nikakor ne pomeni ukinjanja nobenega programa," je dejala Prevolnik Rupel.

Kot je zagotovila, noben program z manj kot 0,2 tima ne bo ukinjen. "Ukinitev bi pomenila zmanjšanje dostopnosti in o ukinitvi nismo nikoli, nikoli govorili. Če se spomnite, eden osnovnih ciljev mojega mandata je povečanje dostopnosti," je ministrica poudarila v izjavi ob robu seje DZ-ja.

Širitev programov, kjer je to potrebno

Pojasnila je, da so želeli dostopnost do zdravstvenih storitev v krajih, kot je na primer Idrija, povečati. Rentgen v Zdravstvenem domu Idrija, ki je bil izpostavljen kot primer, je po besedah ministrice recimo opredeljen kot program z manj kot 0,2 tima, njihova realizacija je 173-odstotna, pri čemer imajo 400 čakajočih. "Verjetno je smiselno, da ta program povečamo, da ga povečamo na 0,2 ali celo več, pač v skladu s potrebami prebivalcev," je na seji DZ poudarila Prevolnik Rupel.

Dodala je, da na ministrstvu za zdravje skupaj z ostalimi deležniki v zdravstvu proučujejo, kateri so tisti programi, ki jih lahko ustrezno povečajo. S tem se bo po njenih besedah zagotovila tudi večja varnost teh programov za paciente, saj se bodo določene storitve izvajale v večjem obsegu. Je pa v splošnem dogovoru določba o minimalnem številu obravnav, ki jih mora zdravstveni tim izvajati in to je trenutno 75 storitev.

Direktorat za dostopnost in ekonomiko

Na ministrstvu za zdravje nameravajo ustanoviti direktorat za dostopnost in ekonomiko, ki bo med drugim opravljal naloge urejanja in koordiniranja financiranja na področju zdravstva. Direktorat bo med drugim prevzel del nalog urada za nadzor, kakovosti in investicije v zdravstvu, so po seji vlade sporočili urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Nov direktorat bo pripravljal analize in druga gradiva s področja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, urejal in koordiniral področja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, pripravljal strokovna izhodišča za pripravo dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter koordinacijo in spremljanje izvajanja programa.

Prav tako bo direktorat pripravljal razvojne in druge strateške dokumente s področja dela direktorata, zbiral in analiziral podatke s področja zdravstva za potrebe odločanja in vodenja zdravstvene politike ter pripravljal finančne izračune in analize v zvezi s skrajševanjem čakalnih dob.