Foto: BoBo
Foto: BoBo

V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev predlagane rešitve v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 ocenjujejo kot večinoma predhodno prediskutirane in že implementirane v predlog novele zakona o osnovni šoli.

Podpirajo upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril, kadar bo potrebna omejitev vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, pa tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obvezni predmet, je v odzivu zapisala ravnateljica in predsednica združenja Mojca Mihelič.

Poudarila je, da medtem večina članov združenja, ne pa vsi, odločno nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi. Ta že zdaj poteka kot izbirni predmet in v združenju menijo, da je taka ureditev primerna. "Kot mi je znano, je taka tudi naravnanost Zveze aktivov svetov staršev Slovenije," je zapisala.

Presenečeni so bili nad predlogom o dodatni uri predmeta domovinska in državljanska kultura in etika v 7. razredu ter novem obveznem predmetu računalništvo v 5. in 6. razredu osnovne šole. Oboje po navedbah Mihelič načeloma podpirajo, če le ne bo šlo na račun zmanjšanja števila obveznih ur predmetov, kot so tehnika in tehnologija, glasbena in likovna umetnost in pouk športa v vseh oblikah.

V združenju so si namreč prizadevali, da bi se povečalo število obveznih ur pouka športa, kar pa se snovalcem osnutka nacionalnega programa očitno "ne zdi potrebno", je zapisala.

Mihelič je v odzivu izrazila ogorčenje tudi nad načinom predstavitve osnutka programa, saj so bili nanjo povabljeni zgolj mediji, strokovna javnost pa o njej ni bila obveščena niti niso bili predhodno celostno seznanjeni s posameznimi segmenti. "Sklepam lahko, da smo šolniki za ministrstvo kot stroka nepomembni oziroma smo zanje zgolj izvajalci tistega, kar si zamislijo v pisarnah," je zaključila.

Branimir Štrukelj se boji, da program ne naslavlja bistvenih vprašanj

Velike tehnološke spremembe, ki posegajo v pedagogiko in didaktiko, prinašajo tudi vprašanje, kaj sploh znanje še je in kako ga sploh preverjati, je prepričan Branimir Štrukelj. Ob robu izjave o Svizovi peticiji proti združevanju ljubljanskih vrtcev je poudaril, da se danes porajajo tudi okoljska vprašanja, ki bi jih morali otroci že od malega razumeti, ki pa niso poglobljeno in ustrezno naslovljena v izobraževalnem sistemu.

Sprašuje se tudi, kako izvesti digitalizacijo, ki jo predvideva uvedba obveznega predmeta računalništva v 5. in 6. razredu osnovne šole. "Kako izvesti to digitalizacijo v okviru tega programa, da ne bo na koncu delovalo kot nakup teh računalnikov," je dejal. Predvidene rešitve, vključno s predlogom novele zakona o osnovni šoli, so preveč partikularne in zaprte v neke okvirje, ki pa ne vidijo te povezane slike in učinkovanja, meni.

Vse meritve kakovosti slovenskih učencev, učenk, dijakov kažejo na to, da smo se v Sloveniji prebili v zgornjo četrtino izobraževalnih sistemov, zdaj pa dobivamo signale, da se je to začelo sesipati, je poudaril. Zato meni, da zdaj potrebujemo premišljene, resne in odgovorne rešitve, ki bi slovenskemu javnemu izobraževanju v naslednjih 20 letih pomagale delovati.

Pri tem je poudaril, da se mu zdi potrebno v zakon kot ključno točko vpisati, koliko je treba vsako leto nameniti za vzgojo in izobraževanje v deležu bruto domačega proizvoda.

V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, so v torek na predstavitvi osnutka dokumenta pojasnili v strokovni skupini.