Foto: DZ/Matija Sušnik

Minister za obrambo Karl Erjavec je na seji odbora poudaril, da gre za krovni dokument, na katerem bi lahko temeljili drugi predpisi s področja nacionalne varnosti. Cilj resolucije je doseči čim večjo stopnjo nacionalne varnosti, pri čemer dokument naslavlja zelo različne vire ogrožanja, tudi sodobne kibernetske in hibridne grožnje.

Najdaljšo razpravo o predlogu resolucije si je na današnji seji odbora privoščil Miha Kordiš iz Levice. Označil ga je za problematičen in sporen dokument, ki "ni vreden papirja, na katerem je napisan". Ocenil je, da ne naslavlja primerno sodobnih groženj, kot so podnebne spremembe, revščina in neenakost.

Namesto tega se po njegovih besedah ukvarja z vohunjenjem za lastnimi državljani in s podlagami za nove nakupe oborožitve za zavezništvo Nato. "Resolucija je eden najbolj ideološko prestreljenih dokumentov," je dejal. Po njegovih besedah zapisi o spremenjenem varnostnem okolju pa o hibridnih in kibernetskih grožnjah niso podkrepljeni z dejanskimi podatki, ampak so "v službi ustvarjanja družbene histerije".

Novi sodobni viri ogrožanja

Na pomanjkanje opredelitve nekaterih drugih sodobnih virov ogrožanja v predlogu resolucije je v razpravi opomnil tudi Samo Bevk (SD). Tako v njem med drugim pogreša zdravstvene in druge nevojaške grožnje. Franci Kepa (SDS) in Jani Ivanuša (SNS) pa v resoluciji pogrešata večji poudarek na ilegalnih migracijah.

Večina članic in članov odbora, ki so razpravljali, pa je tudi opozorila, da bi posebno previdnost veljalo nameniti področju obveščevalno-varnostne dejavnosti.

Tako je Anja Bah Žibert (SDS) ocenila, da novo resolucijo sicer potrebujemo, a ne takšne. Zlasti je opomnila na krepitev pooblastil Sove. To področje je v predlogu premalo obrazloženo, državljanke in državljani pa so nanj zelo občutljivi, je ocenila poslanka SDS-a.
Da je meja med varnostjo in človekovimi pravicami tanka, je opomnil tudi Andrej Rajh (SAB). Branko Grims (SDS) pa je opozoril, da bo država, ki namerava zaradi varnosti omejevati svobodo, izgubila oboje.

Sova ostaja brez razširjenih pooblastil. Foto: BoBo

SDS z dopolnilom proti razširitvi pooblastil

Bah Žibertova je tako predlagala dopolnilo, ki predvideva, da se nova pooblastila ne bi dodelila Sovi, pač pa bi bil za to področje odgovoren svet za nacionalno varnost. To dopolnilo so članica in člani odbora nazadnje tudi s tesno večino potrdili.

Več članic in članov odbora se je sicer v razpravi obregnilo tudi ob vsebino Kordiševe obsežne razprave. Robert Pavšič iz LMŠ-ja ga je tako opomnil, da vojsko opremljamo za lastno varnost, in ne za zavezništvo. Predstavil je tudi sredstva, ki se iz obrambnega proračuna namenjajo za zaščito in reševanje.

Pogodba za 38 oklepnikov 4 x 4

Obrambni minister Erjavec je sicer na seji tudi razkril, da je ministrstvo na začetku septembra podpisalo dodatek k pogodbi o nakupu 38 oklepnikov 4 x 4 oshkosh, in sicer jih nameravajo opremiti z oborožitvenimi postajami. Med njimi jih bo 31 opremljenih z 12,7-milimetrskim mitraljezom, sedem pa z avtomatskim bombometom kalibra 40 milimetrov.

Za oborožitvene postaje bo ministrstvo namenilo nekaj več kot 10,6 milijona evrov, končna cena investicije skupaj z davkom na dodano vrednost pa bo 31,8 milijona evrov, je med drugim pojasnil minister.

Opredeljeni viri ogrožanja nacionalne varnosti

Gre za dokument, ki določa nadaljnje politike na področju varnosti in odzive Slovenije na varnostne grožnje. Resolucija torej opredeljuje vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, pri čemer so dodane hibridne grožnje. Nekatere druge oblike groženj, na primer informacijsko-kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem, nezakonite migracije, pa so ustrezno dopolnjene in prilagojene.

Kaj bi prinesla dodatna pooblastila?

Kot je julija v predstavitvi mnenj o strategiji nacionalne varnosti pojasnil direktor Sove Rajko Kozmelj, gre pri predlaganih razširjenih pooblastilih za ukrepe tajnega vstopa in pregleda v prostoru ter avdio- in videosnemanja, ki jih po njegovih besedah z izjemo Slovenije poznajo vse obveščevalno-varnostne službe v Evropi. Poudaril je tudi, da ima Sova danes pooblastila, da lahko deluje proti slovenskim državljanom, kadar za to obstajajo dovolj utemeljeni razlogi, torej "če delujejo s tujimi državljani oziroma obstaja neka povezava s tujino, ki je relevantna za kriminalno dejanje".

"Če se želimo učinkovito upreti terorizmu, bo treba narediti pravo oceno, do kam lahko posežemo pri varstvu človekovih pravic, da lahko državljanom zagotavljamo nacionalno varnost," je takrat opozoril minister za obrambo Karl Erjavec.

Glavne grožnje Sloveniji so sicer po ministrovih besedah naravne nesreče, pa tudi vse več industrijskih. Spregledati ne gre niti drugih virov ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, kot so informacijsko-kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem ter nezakonite migracije. "Slovenija se mora ustrezno odzivati na nove varnostne izzive. Varnost ni sama po sebi dana, treba si jo je zagotoviti," je prepričan Erjavec.

Sova bi v primeru terorističnih groženj preiskovala državljane