Miha Kordiš je na novinarski konferenci dejal, da v ZL-ju med drugim ministru Mramorju očitajo
Miha Kordiš je na novinarski konferenci dejal, da v ZL-ju med drugim ministru Mramorju očitajo "uničevanje socialne države", "slepo sledenje kapitalu in EU-ju" ter "izgubo kredibilnosti". Foto: BoBo
Dušan Mramor
ZL očita Mramorju več stvari, tako neupravičeno prejemanje dodatkov kot uničevanje socialne države in razprodajo državnega premoženja. Foto: BoBo
Vesna Žnidar
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je interpelacijo prestala septembra lani. V SDS-u so ji očitali neustrezno ravnanje pristojnih organov ob aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Foto: BoBo

V interpelaciji v stranki ministru med drugim očitajo nezakonito pridobivanje premoženja zaradi prejemanja spornih dodatkov za stalno pripravljenost, kar je razburilo del politične in siceršnje javnosti. Očitki pa letijo tudi na celotno vlado. V ZL-ju so v sporočilu za javnost za vlado dejali, da je "brez političnih ciljev" in da "slepo udejanja politike EU-ja in kapitala". Vlada naj bi tudi "popolnoma podlegla diktatu desnice," glavna krivca za to pa sta po mnenju ZL-ja premier Miro Cerar in Dušan Mramor kot finančni minister. Afera z dodatki je bila za to stranko le kaplja čez rob, Mramor pa je zaradi nje "v očeh javnosti izgubil vso kredibilnost".

Inšpektorat za javni sektor je namreč ugotovil nezakonito izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost na devetih ljubljanskih fakultetah. Največ dodatkov je v letih 2012 do 2014 izplačala ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil ravno zdajšnji finančni minister Mramor.

Mramorju v ZL-ju sicer očitajo tudi druge stvari. Tako naj bi bil neposredno odgovoren za "neupravičene prejemke in kadrovanje, uničevanje socialne države, razprodajo državnega premoženja". Mramorju ZL očita, da "z davčnimi odpustki, rezi in privatizacijo dopušča in omogoča legalno bogatenje peščice na račun večine. To, kar je naredil Mramor v javnem sektorju zase in za kolege nezakonito, dela za svoje kapitalistične kolege v zasebnem sektorju zakonito."

Interpelacija se nanaša tudi na pravilnost in smotrnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).
.

.
Cerar zaščitil MramorjaZaradi prejemanja dodatkov so se sicer takoj zvrstili pozivi k odstopu, kar je finančni minister čez nekaj dni tudi ponudil, a odstopa predsednik vlade Miro Cerar ni sprejel.

Kot je dejal premier, je Mramor priznal napako, jo obžaloval, neupravičeno prejeta sredstva pa vrnil. Cerar poudarja, da Mramor dobro opravlja svoje delo. Neupravičeno je dodatke sicer prejemala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

ZL potrebuje še štiri podpise drugih poslancev
Kot so pojasnili v poslanski skupini ZL-ja, so interpelacijo pripravili ob Cerarjevi odločitvi, da bo vlada v letu 2016 delo nadaljevala v isti sestavi. Za vložitev interpelacije potrebujejo v opozicijski stranki podpise najmanj desetih poslancev. Ker je poslancev ZL-ja šest, zadoščajo še štirje podpisi iz vrst drugih poslanskih skupin. O njihovi pripravljenosti, da bi prispevale podpise, bo verjetno več znanega po današnjih sejah poslanskih skupin.

Predsednik DZ-ja vloženo interpelacijo takoj pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša, hkrati pa določi rok za odgovor nanjo, ki ne sme biti krajši do 15, in ne daljši od 30 dni. Državni zbor nato razpravlja in odloča o interpelaciji najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora vlade oziroma ministra.

To bi bila že tretja interpelacija v tem mandatu
Če bo ZL-ju interpelacijo uspelo vložiti, bo to tretja interpelacija v mandatu sedanje vlade. Prvo je septembra lani prestala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Vložili so jo poslanci SDS-a, ministrica pa se je morala zagovarjati zaradi ravnanja pristojnih organov ob aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja.

Pred poslanci in poslankami se bo moral zagovarjati tudi zunanji minister Karl Erjavec. V SDS-u in NSi-ju mu očitajo vodenje zgrešene zunanje politike. Interpelacijo so vložili na začetku januarja, Erjavec pa je njeno vsebino zavrnil kot "pamflet očitkov".