Letošnja Lombardija je nekaj posebnega, saj sta prva favorita za zmago zmagovalca Dirke po Franciji in Dirke po Španiji. Letos sta Egan Bernal in Primož Roglič na isti dirki tekmovala le prejšnjo soboto na Dirki po Emiliji, kjer je bil Kolumbijec deveti, Slovenec je pa zmagal. Imata pa za seboj že en zagrizen neposredni boj – na lanski Po Romandiji je Bernal ugnal Rogliča na kronometru, a bil skupno za samo 8 sekund prekratek za končno zmago. Foto: EPA
Letošnja Lombardija je nekaj posebnega, saj sta prva favorita za zmago zmagovalca Dirke po Franciji in Dirke po Španiji. Letos sta Egan Bernal in Primož Roglič na isti dirki tekmovala le prejšnjo soboto na Dirki po Emiliji, kjer je bil Kolumbijec deveti, Slovenec je pa zmagal. Imata pa za seboj že en zagrizen neposredni boj – na lanski Po Romandiji je Bernal ugnal Rogliča na kronometru, a bil skupno za samo 8 sekund prekratek za končno zmago. Foto: EPA

Slovenci vrhunsko cestno kolesarstvo dojemajo predvsem skozi prizmo tritedenskih dirk. Tour, Giro in zdaj seveda še Vuelta. Etapne dirke, tako mednarodne kot domača Dirka po Sloveniji imajo težo in odmev v športni javnosti. A kot bi v nogometu cenili samo državna prvenstva in ne tudi pokalnih mednarodnih tekmovanj (Liga prvakov!) s finali, kjer je v eni tekmi vse na kocki.

Več kot stoletna tradicija petih spomenikov
Drugi steber kolesarstva so enodnevne dirke, najboljše so znane kot klasike, katerih vrh zaseda 5 spomenikov, vsak z več kot stoletno tradicijo. Štirje spomeniki se odpeljajo spomladi: Milano–San Remo (Pomlad, prvič leta 1907), Po Flandriji (Ronde, od 1913), Pariz–Roubaix (Severni pekel, od 1896) in Liege–Bastogne–Liege (Najstarejša, od 1892). Samo en spomenik je prihranjen za jesen, ko že odpada listje – Dirka po Lombardiji (od 1905; do 2012 kot Giro di Lombardia, zdaj samo še Il Lombardia).

Slovenski mejnik: Brajkovič 2. na Lombardiji 2008
Ravno Lombardija je zaradi strmih vzponov okoli jezera Como, kjer je bil največkrat cilj, najbolj po okusu dobrih klančarjev, ki znajo tudi dobiti kakšen šprint manjše skupine oz. kolesarjev, ki so sposobni voziti na skupno uvrstitev na Grand Tourih. Se pravi po okusu tipičnega vrhunskega slovenskega kolesarja in ravno iz Lombardije 2008 je tudi najboljši slovenski izid iz spomenikov: Jani Brajkovič je bil v dresu Astane drugi, po 242 km je zaostal za 24 sekund za zmagovalcem Damianom Cunegom (Lampre).

Il Lombardia 2019: 243 km, 6 vzponov, med njimi peklenski zid Sormano, ki bodo po 6 urah kolesarjenja dali zmagovalca petega spomenika sezone. Foto: Twitter/@Il_Lombardia
Il Lombardia 2019: 243 km, 6 vzponov, med njimi peklenski zid Sormano, ki bodo po 6 urah kolesarjenja dali zmagovalca petega spomenika sezone. Foto: Twitter/@Il_Lombardia
Vzpon Civiglio je bil dvakrat usoden za Rogličeve ambicije. V nasprotju z lansko Lombardijo in 15. etapo Gira so tik pred cilj vrnili še vzpon na San Fermo della Battaglia. Foto: Twitter/@Il_Lombardia
Vzpon Civiglio je bil dvakrat usoden za Rogličeve ambicije. V nasprotju z lansko Lombardijo in 15. etapo Gira so tik pred cilj vrnili še vzpon na San Fermo della Battaglia. Foto: Twitter/@Il_Lombardia

Ghisallo, Sormano in Civiglio
V zadnjih letih se Il Lombardia začne v Bergamu po okoli 240 km pa se konča v Comu. Standardni repertoar prinaša zadnjih 70 km: vzpon na Maddonno del Ghisallo (8,6 km vzpona za 532 višinskih metrov s povprečno 6,2-odstotnim naklonom, ki doseže do 14 odstotkov strmine), vzpon Sormano (5,1 za 325 m s 6,6 odstotka), ki se konča s brutalnim zidom Muro di Sormano (1,9 km za 304 m s povprečno 15,8 odstotka, z maksimalnim naklonom prek 25 odstotkov!), piko na i pa postavi Civiglio (4,2 km za 406 m z 9,7odstotka in maksimalnim naklonom 14 odstotkov).

Letos so kot zadnji, šesti, vzpon dneva dodali oz. bolje rečeno vrnili še San Fermo della Battaglia (2,7 km za 195 m s 7,2 odstotka), po katerem sledi samo še 5,3 km spusta proti cilju ob Comskem jezeru. Štart že 113. Dirke po Lombardiji bo v Bergamu ob 10.30, z 243 kilometri pa naj bi najhitrejši opravili v slabih šestih urah – okoli 16.20 v Comu.

Sorodna novica Pinot na zadnjem vzponu le strl žilavega Nibalija

Prvi enodnevni dirki že v malhi
Po prvih dveh zmagah na enodnevnih dirkah v karieri je prvi favorit za osvojitev lombardskega spomenika postal Primož Roglič. V soboto je drugič letos slavil nad Bologno, tokrat na Dirki po Emiliji, v torek je sledila srečna zmaga v Vareseju, a pri tem s ciljnim pospeševanjem še dodatno zastrašil tekmece. Dve zmagi na dveh ogrevalnih dirkah v tednu italijanskih jesenskih klasik sta potrdili, kaj je veliki cilj – maščevati dva poraza v hribih Coma.

Napad na Sormano, a se zaletel v zid, na Civilgiu popustil
Roglič bo v soboto tretjič zapored na štartu Il Lombardie, ki mu je po profilu in značilnostih najbližji spomenik. Leta 2017 je bil 40., lani je končal kot 17., kar je bila po napadu na vrh dobra učna lekcija. Na Sormano je namreč napadel, na zidu pa na klančinah več kot 20 odstotkov močno trpel, ujela in prehitela sta ga Vincenzo Nibali in Thibaut Pinot. Med vratalomnim spustom se mu je uspelo še priključiti, iz ozadja je priletel še Egan Bernal. A tako Slovenec kot Kolumbijec sta popustila na Civiglio, na vrhu je Francozu uspelo zlomiti tudi odpor Italijana. Velika zmaga Pinota pred gospodarjem Lombardije, Bernal je bil 12., Roglič z zaostankom pred treh minut še pet mest za njim.

Sorodna novica Roglič po trku z ograjo izgubil 40 sekund proti Nibaliju in Carapazu

Okvara, menjava kolesa in trk z ograjo
Drugič je Civiglia terjala davek od Rogliča na letošnji Dirki po Italiji. V okviru 15. etape so izvedli priredbo Lombardije, ki je bila v zadnjih 60 km skorajda identična. Po spustu s Sormana in pred zadnjim vzponom je spremljevalno vozilo Jumbo Visme vzelo postanek za naravni odmor, ravno takrat se je Rogliču odlomil sprednji menjalnik. Kapetan je moral vzeti kolo moštvenega kolega Antwana Toelhoeka, ki je skoraj enako visok in težak, a je imel kot tipični hribolazec trše gume. Med spustom iz Civiglia, ko je Roglič skušal ujeti Nibalina in vodilnega Richarda Carapaza, je bilo to usodno – grdo je trčil ob betonsko in kovinsko ograjo. Poškodovan ni bil več v stanju, da napade skupno zmago, ogromen uspeh je bilo že končno 3. mesto v Veroni, kar je bil na koncu temelj zmage na Vuelti.

Nibali je zadnja leta vedno krojil razplet Lombardije, pri čemer se mu je lani uspelo otresti tako Rogliča kot Bernala, ne pa tudi Thibauta Pinota, ki pa zaradi poškodbe na letošnjem Touru ne branil zmage v Comu. Foto: EPA
Nibali je zadnja leta vedno krojil razplet Lombardije, pri čemer se mu je lani uspelo otresti tako Rogliča kot Bernala, ne pa tudi Thibauta Pinota, ki pa zaradi poškodbe na letošnjem Touru ne branil zmage v Comu. Foto: EPA

Kdor blesti v tednu pred spomenikom ...
Nibali je zmagovalec Lombardije 2017 in 2015, več kot doma na Siciliji preživi ravno v Comu in tudi letos se namerava od Bahrain Meride in sezone 2019 posloviti v velikem slogu. Morski pes iz Messine je zdaj stalni favorit, ki pa je pred slavji v Comu vedno krojil razplet italijanskih jesenskih klasik, kar pa mu letos ni bilo dano. Pinot je tako lani bil 2. v Vareseju in bil zmagovalec dirke Milano–Torino. Tudi Esteban Chaves je leta 2016 pred osvojitvijo Lombardije zmagal na Dirki po Emiliji v Bologni.

Valverde: Roglič je tisti, ki ga je treba premagati
Trend je jasen in zato tudi v tem tednu izredno razpoložena Alejandro Valverde in Michael Woods, ki sta bila v sredo prva na legendarni Supergi nad Torinom. Zdaj že nekdanji svetovni prvak izvrstno dirka na italijanskih klasikah: dve 2. mesti, 5. mesto. Štirikratni zmagovalec dirke Liege–Bastogne–Liege si krčevito prizadeva, da bi prvič osvojil Lombardijo, kjer je bil že dvakrat drugi (2013 in 2014). "Lombardija je dirka, ki mi res manjka med mojimi lovorikami. Izkoristiti moramo mojo formo. Primož Roglič je vseeno mož, ki ga je treba premagati," je bil jasen 39-letni kapetan Movistarja.

Valverde je bil v zaključku nemočen ob pospeševanju Kanadčana Woodsa, ki je bil lani v Innsbrucku bronast in je na jubilejni 100. izvedbi dirke Milano–Torino končno prišel do svoje prve zmage na klasikah. 32-letni Kanadčan je bil presrečen, a ostaja realist in si je za sobotni cilj zadal preboj na zmagovalni oder, tudi zaradi Rogliča.

Woodsu Rogličev brezizrazni obraz vzame pogum
"Videl sem odličen video, kako se me je znebil na Dirki po Emiliji. Naslov videa je Robocop, videti je bil kot robot, ki se je brez napora odpeljal naprej. Ko vidiš njegov obraz brez izraza bolečine, ti to vzame kar precej poguma,"
je bil odkrit Woods, ki je bil v soboto žrtev Rogličevega napada na ciljni vzpon San Luca, ob katerem so italijanski komentatorji Eurosporta opisali zasavskega orla kot Robocopa.

Egan Bernal in Primož Roglič bosta kolesarila za zgodovino. Samo kolesarska velikana Eddy Merckx in Fausto Coppi ter Italijan Damiano Cunego so v istem letu dobila Grand Tour in nato še zmagali na Dirki po Lombardiji. Cunegu je podvig uspel leta 2004, ko je naprej slavil na Dirki po Italiji. V zadnjega četrt stoletje je dvojček tritedenska dirka + en spomenik uspel samo še Jevgeniju Berzinu leta 1994 (Liege–Bastogne–Liege in Giro). Foto: EPA
Egan Bernal in Primož Roglič bosta kolesarila za zgodovino. Samo kolesarska velikana Eddy Merckx in Fausto Coppi ter Italijan Damiano Cunego so v istem letu dobila Grand Tour in nato še zmagali na Dirki po Lombardiji. Cunegu je podvig uspel leta 2004, ko je naprej slavil na Dirki po Italiji. V zadnjega četrt stoletje je dvojček tritedenska dirka + en spomenik uspel samo še Jevgeniju Berzinu leta 1994 (Liege–Bastogne–Liege in Giro). Foto: EPA
Sorodna novica Špilak končuje kariero, Dirka po Sloveniji del nove UCI ProSeries

Kopica kandidatov za vrh, zlasti Bernal
Tekmecev za zmago bo v nasprotju z Vuelto tokrat mrgolelo. Na štartu sicer ne bo zmagovalca Gira Richarda Carapaza, ki ob slovesu od Movistarja ni bil v formi, zato pa je tu osvajalec Toura Egan Bernal. Mladi Kolumbijec je drugi del sezone popolnoma podredil Lombardiji, zaradi česar je tudi izpustil svetovno prvenstvo v Yorkshiru. Cel teden je bil napadalen, v četrtek mu je s popolno ekipno vožnjo Ineosa uspelo suvereno osvojiti Gran Piemonte, kjer britanskemu vlaku za Kolumbijca na vzponu Oropa ni bil kos nihče. Prva Bernalova zmaga na enodnevnih dirkah, s katero je potrdil, ga v Comu zanima samo prestižna zmaga.

Za preostale Rogličeve in Bernalove tekmece je treba samo pogledati, kdo je bil med najboljšimi na lombardskem triptihu in obeh dirkah v Piemontu. Sergio Higuita (EF1), Sonny Colbrelli (Bahrain-Merida), Adam Yates (Mitchelton Scott), Tiejs Benoot (Lotto Soudal), David Gaudu (Groupama-FDJ), Jakob Fuglsang (Astana), Bauke Mollema (Trek-Segafredo), Pierre Latour (Ag2r), Dan Martin (UAE Emirates) ... Na spomenik je meril tudi Julian Alaphilippe (Deceuninck-QuickStep), a ni našel forme in predčasno sklenil sezono.

V vsakem primeru prvi na UCI-lestvici
Ali gre v tretje res rado? 113. dirka po Lombardiji je priložnost, da najboljši kolesar na svetu za leto 2019 postavi nov mejnik, za slovensko kolesarstvo, za Jumbo Vismo kot zase. A kot se je videlo lani in maja gre lahko prehitro kaj narobe, štartna lista je sijajna, obenem pa bo vodilni na UCI-lestvici ostal v soju žarometov kolesarske javnosti, četudi še ne poravna računov na Civigliu.

Boj za petega olimpijca na cestni dirki Tokia 2020

Po Lombardiji je tradicionalni zaključek kolesarske sezone v Evropi, ki prvič na isti konec tedna sovpada z nedeljsko dirko visoke kategorije Pariz-Tours. Na koledarju elitne svetovne serije je nato samo še Dirka Guangši na Kitajskem (15.-20. oktober), od preostalih dirk nižje ravni izstopa še japonski pokal (20. 10). V nedeljo, 27. oktobra, se bo potegnila črta pod sezono in UCI-jeva lestvica bo potrdila, koliko olimpijcev pripada posameznim državam. Za olimpijsko lestvico držav se vzame letošnje točke osmih najboljših posameznikov in Slovenija je po nedelji zasedala izvrstno 6. mesto, ravno prvih šest držav pa ima pravico, da na olimpijski cestni dirki v Tokiu 2020 nastopi s petimi kolesarji, od 7. do 12. mesta pa reprezentancam pripada nastop s štirimi kolesarji.


Olimpijska lestvica za moške (7. 10.):

1. BELGIJA 13.010,09
2. ITALIJA 11.485,48
3. FRANCIJA 10.686,95
4. NIZOZEMSKA 10.240,14
5. KOLUMBIJA 9.594,21
6. SLOVENIJA 9.066,4
---------------------------
7. ŠPANIJA 9.035,5
8. NEMČIJA 8.972,33


Po dirkah Tri doline Vareseja, Milano-Torino in Gran Piemonte so Španci zaostanek še zmanjšali na vsega 21,5 točke. V igri so še Nemci, ki zdaj zaostajajo 194 točk.


Šteje vsaka točka - Lombardija vredna kar 500

V nasprotjus klasično UCI-lestvico posameznikov in narodov, kjer gre za enoletni tekoči sistem podoben teniškemu, kjer se brišejo izidi stari leto dni in dodajajo najnovejši, se za olimpijske kvalifikacije upoštevajo samo točke 8 najboljših posameznikov osvojene v letu 2019. Primož Roglič jih je osvojil kar 4.685,28, pri čemer sta bili zadnji zmagi v Bologni in Vareseju vredni po 200 točk. Za orientacijo: zmagovalec Lombardije jih prejme 500, drugi 400, tretji 325. Na Guanšiju je lestvica točk 300-250-215 ... vse do 60. mesta.


Težava Slovenije so poškodbe in programi dirkanja. Matej Mohorič (766) in Luka Mezgec (477,6) sta zaradi poškodb sklenila sezono, nič več ne tekmuje Simon Špilak (488), z SP-jem je končal dirkanje tudi drugi Slovenec Tadej Pogačar (2.065,3).


Na štartu od Slovencev še Polanc in Novak

Na Lombardiji bosta ob Rogliču nastopila še v četrtek na Gran Piemontu 21. Jan Polanc (522; UAE Emirates) in Domen Novak (155; Bahrain-Merida). Slednji bi ob uvrstitvi med 50 prehitel Jana Tratnika (162) kot osmega Slovenca, saj je več toč kot rojaka iz svetovne serije prispeval Marko Kump (305; Adria Mobil).


Španci s skoraj vsemi orožji
Na drugi strani imajo Španci iz svoje osmerice na Lombardiji nevarnega Valverdeja, Mikela Lando, brata Iona in Gorko Izaggire, Enrica Masa (trenutno sicer deveti Španec, a z majhnim zaostankom za odsotnim Bilbaom). Od najboljših osmih Nemcev sta na štartu Emmanuel Buchmann in Maxi Schachmann.


Brez Slovencev na kitajski dirki?
Velik udarec za Slovenijo je poškodba Mohoriča, ki je bil predviden za kapetana na kitajski dirki, zdaj pa v postavi Bahraina ni več napovedanega nobenga Slovenca, medtem ko bo Španijo zastopal Enric Mas, Nemci pa bodo imeli tam za skupno aduta Maxa Schachmanna in kopico šprinterjev na čelu s Pascalom Ackermannom.