V šestih letih je še vedno najstnik pokoril Evropo, osvojil vse, kar se osvojiti dá in s popotnico, kakršne ni imel še noben evropski košarkar, odhaja v Ligo NBA k Dallasu. Preberite pismo, ki ga je slovenski superzvezdnik namenil navijačem Reala Madrid na družbenih omrežjih Facebook in Twitter.

Dvoje sanj

Navijačem Reala Madrid

Igranje košarke je moje življenje. Moja mama vedno pravi, da se me ne spominja početi ničesar drugega, kot metati košarkarske žoge. Tudi sam se ne spomnim ničesar drugega.

Srečen sem. Ko sem bil star 13 let in prišel živet v Madrid, sem si želel uresničiti sanje in postati dober košarkar. Nikoli pa nisem pomislil, da je to začetek popotovanja, ki me bo vodilo do uresničitve ne enih, temveč dvojih sanj, ki so možne le v filmih: da zaigram v najboljšem klubu na svetu in zdaj, da bom igral v najboljši ligi na svetu.

Dobra stvar košarke je, da gre za šport, pri katerem si najbolj odvisen od svojih soigralcev. Tu ne mislim le na izjemne igralce, s katerimi sem si delil parket in od katerih sem se učil tako v profesionalnem kot človeškem smislu. V ekipi so še številni ljudje. Predsednik, menedžerji, trenerji, zdravniki, fizioterapevti, delegati, klubski delavci ... Hvala vsakemu posebej, neskončno hvala ... Še posebej hvala Albertu Angulu, Pablu Sanudu, Daniju Satru in Pacu Redondu, ki so v roke dobili slovenskega otroka brez kakršnega koli znanja španščine in skrbeli zame, tako kot se za otroka mora. In me spremenili v človeka. Ljubim vas.

Ljubim tudi Real Madrid, klub, ki mi je dal vse: največje športne uspehe, vrednote, ki me bodo spremljale vse življenje, in borbeni duh, ki ne pozna predaje, ne glede na izziv. Rad bi se zahvalil tudi medijem, ki so me obravnavali s spoštovanjem, ko sem bil otrok, in me ocenjevali čustveno, ko sem postal starejši.

Danes pa pišem to pismo predvsem navijačem, ki so me vedno spodbujali, mi oproščali napake in uživali v uspehih. To so navijači, ob katerih se mi je naježila koža, ko so me nagradili s stoječimi ovacijami, ko sem kot 16-letnik zadel svojo prvo trojko in ko sem zadel svoj zadnji met, prav tako trojko. Kakšen način, da sklenem krog – 350 milj stran od mesta, ki sem ga vedno imel za svoj dom. Hvala vsem, vedno boste ostali v mojem srcu.

Od zdaj naprej je v Dallasu še en "Madridista", toda kot je rekel Terminator: "Vrnil se bom."