Varovanci Jureta Zdovca na tem prvenstvu igrajo odlično, dodatno zadovoljstvo pa navijačem ob primerjavi s prejšnjimi prvenstvi vzbujata vztrajna dobra igra in treznost v glavah. Heroji, kot jim pravi selektor, so zbrani kot še nikoli in pripravljeni, da posežejo po najvišjih rezultatih. Roko na srce, tega so sposobni.

Proti Hrvatom tretjič na EP-jih
"Saj nihče nam nič ne more," pravi znana himna rokometašic Krima, ki bi jo lahko glede na vse težave slovenska reprezentanca vzela za svojo. Padle so Velika Britanija, Srbija, Litva, Poljska in Turčija, blizu pa so bili tudi proti Špancem. Zakaj ne bi izločili še žilavih Hrvatov, s katerimi smo se na evropskih prvenstvih pomerili dvakrat, vsakič pa je slavila druga reprezentanca?

Kaj je to sedenje na klopi?
Edini padec v igri so zeleno-beli do zdaj prikazali proti Turkom, pri vseh drugih zmagah pa so tekmece počasi, a vztrajno "sesuli". K temu so pripomogli vsi, ki so stopili na parket. Jaka Lakovič skorajda ne ve, kaj pomeni sedenje na klopi, Erazem Lorbek igra najbolje v življenju in se ne boji niti močnejših centrov, Primož Brezec pa je dokazal, da res zna zabijati, ko je to potrebno. Poleg tega je tudi edini košarkar prvenstva s 100-odstotnim metom za tri točke (3/3)!

O Nachbarju ni potrebno izgubljati besed
Goran Dragič se je pred poškodbo dvigoval iz tekme v tekmo, Samo Udrih je dokazal, da zna biti pravi joker s klopi, Domen Lorbek pa odličen standardni član prve peterke. O vsestranskem Boštjanu Nachbarju sploh ne bomo izgubljali besed, enako pa velja tudi za večnega borca Gorana Jagodnika, ki je po mnenju mnogih šaljivec številka ena v reprezentanci. Uroš Slokar se je vrnil v najboljšem slogu in dokazal, da je poškodba hrbta preteklost, Jurica Golemac pa kaže pravi način boja za slovenske barve.

Slovenija v finalu s Smodišem?
Ne smemo pozabiti na Jako Klobučarja, ki ima na tem prvenstvu sicer najmanjšo minutažo, a zagrize v obrambi, ko je to potrebno. Pri Matjažu Smodišu se žal ni izšlo, morda pa bo res pripravljen za finale, kot napoveduje reprezentančni zdravnik dr. Slobodan Macura, ki je skupaj s pomočniki eden najbolj zasedenih zdravnikov na prvenstvu. Konkurenco mu je v Varšavi morda delal le še španski.

Brez medalje je vse brez pomena
Ob vseh odličnih slovenskih strokovnjakih, ki so kdaj sedli na slovensko klop, pa trenerski štab še nikoli ni bil tako kakovosten. Miro Alilović, Tomo Mahorič in Stefanos Dedas so se za zdaj v sodelovanju z Zdovcem odločili za pametne taktike in pasti, ki so jim nasprotniki nasedli. Konjičan pa je tako ali tako zmagovalec v vseh pogledih. Pred prventvom je bil tarča mnogih kritikov, zdaj pa javnost vanj več kot verjame. Med legende bo odšel z dobrim rezultatom in medaljo okoli vratu. Brez polfinala pa je vse brez pomena, tudi hvaljenje reprezentantov.

Slovenija zaupa v svoje heroje in jim želi vse najboljše. V petek bi se lahko pisala zgodovina, ki je naša košarka še ne pozna. Do takrat pa je čas za počitek in temeljito pripravo. Mi lahko ...

Iz Lodža