V pogovoru z Boštjanom Janežičem za Val 202 je razkril načrte grajenja mlade reprezentance pred domačim evropskim prvenstvom leta 2022, sodelovanje s selektorji vseh starostnih kategorij in vključevanje mladih nogometašev v članske klubske pogone v Sloveniji.

Strelec odločilnega zadetka v Kijevu za uvrstitev Slovenije na Euro 2000 bo na mestu direktorja reprezentanc zamenjal Milana Miklaviča. Njegova pogodba se izteče konec marca. Pavlinov mandat bo trajal do konca leta 2022, ko bo končano svetovno prvenstvo v Katarju.

Že pred časom ste prezirali neigranje nekaterih nogometašev za izbrano vrsto. Bili ste brez dlake na jeziku. Bo to eden izmed vaših prvih prijemov, ko boste zavzeli mesto direktorja?
Vsekakor. A-reprezentanca je lokomotiva celotnega slovenskega nogometa. Uspeh članske reprezentance prinaša tudi kapital in ugled. Vsi moramo dati glave skupaj za pravi izid. To pomeni, da se uvrstimo vsaj v dodatne kvalifikacije. S tem bomo blizu uvrstitve v Katar.

Selektor Matjaž Kek se je razveselil, ko je izvedel, da boste prevzeli mesto direktorja reprezentanc. Prepričan je, da nekdanji reprezentanti spadajo na vodstvena mesta.
Kek je velik poznavalec nogometa. S preteklim delom je dokazal kakovost. Veselim se sodelovanja z njim in tudi z drugimi selektorji. Vsi bomo delali za čim večji uspeh. Kakovosti je dovolj, zdaj bo treba vse dokazati na igrišču.

Povezava selektorjev nižjih selekcij bo ena vaših temeljnih nalog. Zdaj je tu kar nekaj lukenj. Kako se boste tega lotili?
Začel bom pri selekciji U-15. To je zame najpomembnejša funkcija. Tu je največji bazen igralcev in treba je prave izbrati. Tu smo bili zadnja leta v zaostanku za tekmeci. Selektorju bom pomagal. Vsak ima težave, narediti pa moramo sistem dela, ki bo prinašal več kakovostnih igralcev za selekcije U-17, U-19, U-21. Iz teh kategorij jih moramo nato pripeljati do članskega nogometa.

Boriti se je treba proti temu, da največji talenti že pri 15 letih odhajajo v tujino, največ jih gre v Italijo. Ostati morajo v naših klubih. Dejan Petrovič je ostal v Sloveniji, dobil je priložnost za igro pri Aluminiju, zdaj pa je odšel na Dunaj k Rapidu in je član prve postave v avstrijski ligi. Preveč fantov se izgubi. Okoli 90 odstotkov fantov, ki odide pri 15 letih v tujino, se do 19. leta že vrne, nato pa se skušajo na novo uveljaviti.

Slovenska liga je dovolj kakovostna, da bi lahko že pri 17, 18 ali 19 letih dobili priložnost. Polovični tujci nas naj ne bi zanimali.

Kako pravilno zadovoljiti lakoto staršev otrok, menedžerjev in klubov, ki želijo priti do odškodnin?
Kriza nam bo dala še več dela, ampak ostajam optimist. Treba bo izvesti veliko pogovorov. Starši in igralci so neučakani. Menedžerji imajo svoje interese. Klubi bi radi prišli hitro do denarja. Če lahko za nekega igralca že pri 16 letih iztržiš milijonov evrov, bo seveda odšel. Nima smisla, da se izvede transfer za 50.000 ali 70.000 evrov, nato pa se igralec izgubi.
10 ali 15 odstotkov igralcev bo vedno odšlo pri 15 ali 16 letih. Težava je, da odidejo celotne generacije, vračajo pa se izgubljene generacije. Nastane praznina in pri selekciji U-21 se to najbolj pozna. Zame je to velik izziv, ki pa jih imam zelo rad. V preteklosti mi je že marsikaj uspelo in mislim, da mi bo tudi tukaj.

Klubi, ki dajejo več priložnosti igralcem do 21 leta, dobijo subvencijo. Te zneske bo treba še povečati, da bo vse skupaj za klube še zanimivejše. Klubi morajo seveda preživeti. Nekateri slovenski igralci so že pri 18 letih boljši od polovičnih tujcev. Ne verjamem, da lahko slovenski prvoligaš pripelje prvo- ali drugorazrednega tujca iz Hrvaške ali Srbije, izvzeta sta seveda Maribor in Olimpija. Naši mladi igralci so boljši od tretje ali četrte kategorije tujcev.

Želimo imeti tri, štiri ali pet dobrih tujcev v klubih, ki bi pomagali pri razvoju naših mladih upov.

Tudi Uefa naj bi v prihodnje pomagala pri določanju velikih ozemeljskih agentov, ki naj ne bi bili vsepovprek.
Uefa dela pravilno. Nimamo le mi teh težav. Celotna srednja Evropa ima enake težave. Morda je manj težav le v petih najboljših ligah v Evropi. Tudi v Italiji so naleteli na težave, ker reprezentanca ni imela igralcev, ki bi redno igrali v prvenstvu. Uefa pozna to težavo, igralci iz srednje in vzhodne Evrope bodo dobili priložnost, da se dokažejo v svojih ligah.

Slovenija bo z Madžarsko organizirala evropsko prvenstvo za igralce do 21. leta, ki pa je zdaj preloženo na leto 2022. To bo verjetno eden vaših večjih zalogajev?
To je največji nogometni dogodek, ki ga Slovenija sploh lahko organizira. Večjega ne bo nikoli. Res se moramo dobro pripraviti. Na igrišču moramo biti pravi, unovčiti bo treba zagon zaradi domačega igrišča. Pokazati se moramo v najboljši luči. Talenta je dovolj.

Nabrali ste si veliko poznanstev. Veliko vam je koristil tudi športni del pri Mariboru, kjer ste sodelovali z Zlatkom Zahovičem.
Absolutno. Ko sem obesil čevlje na klin, moja športna pot ni šla takoj v reprezentanco ali velike klube. Šel sem postopoma in veliko sem se naučil pri Olimpiji, pa nato v Kopru in Mariboru. Pridobil sem izkušnje in zdaj lahko izpeljem projekt.

Olimpiji ste pred desetletjem pomagali pri vrnitvi iz pete v prvo ligo. Koper je pred desetletjem osvojil edini naslov državnega prvaka, ko ste bili igralec in direktor. Zelo dobri ste tudi v organizaciji, ne le v športnem delu.
V slovenskih klubih ni preprosto delati. Zagotoviti je treba finance in tudi pravi izid, kar pa je velik zalogaj. To lahko povedo vsi, ki so delali v slovenskih klubih. Te izkušnje so zelo dobrodošle. Reprezentančno delo je seveda specifično.

Je reprezentančno delo krona vsega? Lahko povežete vse vaše znanje tudi v vrh piramide?
Uefa mi je omogočila, da delam magisterij in dobil sem širino posla v nogometu. Nikoli nisem želel biti trener, zato mi je bil ta magisterij pisan na kožo. Na nogometni zvezi mi bo zelo prav prišel. Povezali bomo stvari v celoto in naredili določen uspeh, ki ga slovenski narod počasi res že pričakuje.