Odstavljeni nigrski predsednilk Mamadou Tandjo. Foto: EPA
Odstavljeni nigrski predsednilk Mamadou Tandjo. Foto: EPA

Državni udar vojaške hunte, ki se je poimenovala Vrhovni svet za obnovitev demokracije, je v soboto pozdravila množica okoli 100.000 prebivalcev Nigra. "Za intervencijo se zahvaljujemo hunti," je dejal množici govornik opozicije Bazoum Mohamed. "Pripravljeni smo na obnovo demokracije, v tem poslanstvu pa se bomo pridružili vojski," je še dejal.

Vojaška hunta je med drugim pridržala nigrskega predsednika Mamadouja Tandjo, ki naj bi ga zadrževali v vojašnici. Vrhovni svet za obnovitev demokracije, na čelu z voditeljem, polkovnikom Saloujem Djibo, je obljubil, da bo Niger postal vzor demokracije in dobrega vladanja, prebivalce pa rešil pred revščino, prevarami in korupcijo.

"Kar smo naredili, je bilo v interesu Nigra. Prosimo vas, da ostanete mirni, tu smo za vas, poslušali vas bomo in obljubljamo vam, da vas nikoli ne bomo razočarali," je obljubil ljudem Djibo.

Sporni referendum o ukinitvi števila predsedniških mandatov
Državni udar v Nigru sta poleg Afriške unije obsodili tudi Evropska unija in Francija, nekdanja kolonizatorka Nigra. Niso pa ga obsodile ZDA, ki verjamejo, da je za udar odgovoren ravno odstavljeni Tandje.

Ta se je proti koncu svojega drugega petletnega mandata začel oklepati vse bolj totalitarnih prijemov. Čeprav mu je mandat potekel decembra lani, si ga je podaljšal s spornim referendumom o ukinitvi omejitve za število predsedniških mandatov. Pri želji po neskončnem vladanju je Tandje najprej razpustil parlament, nato pa še ustavno sodišče, zaradi česar si je prislužil mednarodno izolacijo.

Niger je sicer na samem repu po indeksu človekovega razvoja, ki ga oblikujejo Združeni narodi. V državi je tudi 70-odstotna nepismenost. Poleg tega pa se država na robu Sahare nenehno bojuje s sušo in pomanjkanjem. Kljub temu pa imajo v Nigru eno najvišjih stopenj rasti prebivalstva.