O nezadovoljstvu nad prvim možem Svetovne organizacije se je šušljalo že nekaj časa, zdaj pa se je v javnosti znašel tajni zapis Švedinje Inge-Britt Ahlenius, podsekretarke v Banovi administraciji, ki je zapustila svoj položaj.

Na 50 straneh je za Bana našla komaj kakšno lepo besedo. "Obžalujem, da se je sekretariat ZN-a znašel na robu propada. Ne le, da razpada, ampak izgublja tudi svojo pomembnost," je zapisala ugledna diplomatka, ki je bila pristojna za finančni nadzor nad ZN-om. Banovo nezmožnost postavitve izkušenih ljudi na najpomembnejše stolčke in druge njegove odločitve je označila kot "obžalovanja vredne" in "resno sramotenje samega sebe".

Z Banom so Združeni narodi izgubili vpliv
Kot poroča britanski Guardian, pri tej kritiki še zdaleč ni osamljena, saj se po hodnikih sedeža ZN-a v New Yorku širi vse večje nezadovoljstvo. Še celo njegovi zvesti podporniki, ki v javnosti čez njega ne bi rekli kritične besede, zdaj potiho priznavajo, da sicer prijetnemu, delavnemu in prijaznemu generalnemu sekretarju ni uspelo pridobiti vpliva v mednarodni skupnosti, vsaj takšnega ne, kot bi si ga Združeni narodi zaslužili.

Neki upokojeni ZN-ov uradnik je tako dejal, da je Banova največja hiba pomanjkljivo znanje angleškega jezika, kar pomeni, da mu v angleško govorečih državah in tudi širše po svetu ne uspe prepričati svojih poslušalcev. "Priskrbeli smo mu vaje izgovarjave in javnega nastopanja, a niso pomagale kaj prida. Svetovali smo mu celo, da bi se manj pojavljal na televiziji, a ni se pustil prepričati."

Generalni sekretar kar do leta 2016?
Generalni sekretar ZN-a ima sicer petletni mandat, tako da Banu ostaja še eno leto, nato pa bo generalna skupščina ponovno volila. A s podporo Kitajske in zelo verjetno ZDA naj bi Banu drugi mandat le stežka ušel, kar pomeni, da bi bil na čelu ZN-a vse do leta 2016. V začetku leta je že napovedal, da želi ostati na tem položaju, za tri največje uspehe svojega mandata pa je navedel boj proti podnebnim spremembam, upravno reformo ZN-a in zavzemanje za človekove pravice. Čeprav je splošno mnenje, da je bila podnebna konferenca v Köbenhavnu neuspeh, se Ban s to oceno ni strinjal, kar je še bolj razburilo uradnike v ZN-u.

Ob bok Lieju in Waldheimu
Thomas Weiss, profesor političnih ved na City University v New Yorku, ki je tudi avtor več knjig o ZN-u, je Bana med vsemi dozdajšnjimi generalnimi sekretarji postavil kar na zadnje mesto po učinkovitosti, skupaj z Norvežanom Trygvejem Liejem in Avstrijcem Kurtom Waldheimom. "Vsi trije so na svoj način omadeževali ugled ZN-a in dosegli zelo malo," trdi.

Za njegovo nasprotje je postavil predhodnika na tem položaju, Ganca Kofija Annana, ki je bil karizmatičen in dober govorec, spoštovanje pa je pridobil tudi, ko se je postavil nasproti Georgeu Bushu v napadu na Irak. "Čeprav morda ni pravično, da trenutnega generalnega sekretarja primerjam z njegovim predhodnikom, moram povedati, da je Ban postavil nova merila, kako biti neviden. Mislim, da mu je celo všeč, da stvari opazuje iz ozadja in da ga nihče nima res za mar."

V Aziji je pravi junak
Njegovi zvesti sodelavci pa opozarjajo na drugo plat vsega napisanega - da Ban najboljše stvari opravi, ko vanj niso usmerjene medijske luči in da je pravi mojster t. i. tihe diplomacije in zasebnih pogovorov s svetovnimi voditelji, daleč stran od televizijskih kamer. Še več, Japonec Kijo Akasaka, ZN-ov podsekretar za stike z javnostmi, celo trdi, da gre pri kritiki Bana predvsem za kulturno vprašanje, spopad Vzhoda in Zahoda.

Kot pravi, so Azijci navdušeni nad Banovimi konfucijanskimi vrednotami, poudajanjem samodiscipline, skromnosti in izogibanja delovanja v ospredju. "Zahodni svet pa od svojih voditeljev pričakuje drugačne lastnosti, predvsem izpostavljanje, bahaštvo in karizmo."