"Danes smo članice skupine G7 objavile skupno izjavo o podpori Ukrajini, v kateri jasno zagotavljamo, da bo naša podpora Ukrajini trajala dolgo v prihodnost," je po koncu vrha zveze Nato povedal Biden.

Ta izjava omogoča, da posamezne članice G7, pa tudi druge države začnejo pogajanja o dvostranskih dolgoročnih varnostnih jamstvih z Ukrajino, je pojasnil. Poudaril je, da ne bodo čakali na to, da bi Ukrajina postala članica Nata.

"Ukrajini bomo zagotavljali varnost pred kakršno koli morebitno agresijo," je še povedal, pri čemer ni podal podrobnosti.

Kot so članice G7 zapisale v izjavi, nameravajo v okviru teh dvostranskih dogovorov Ukrajini zagotavljati varnostno pomoč in sodobno vojaško opremo, tako za kopenske, letalske kot tudi pomorske sile. Prednost bodo imeli zračna obramba, topništvo in izstrelki dolgega dosega.

ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija in Japonska bodo Ukrajini pomagali tudi pri razvoju obrambne industrije, usposabljanju njenih sil in kibernetski obrambi. Obenem so napovedale sodelovanje na področju obveščevalnih dejavnosti, še piše v izjavi, objavljeni na spletni strani britanske vlade.

Skupaj s Kijevom pa bodo pripravile tudi sveženj ukrepov za primer agresije v prihodnje, da bo lahko Ukrajina branila svoje ozemlje in suverenost. V primeru novega ruskega oboroženega napada se bodo takoj posvetovale z Ukrajino, da bi določili, kako ukrepati.

Ukrajina se je medtem zavezala, da bo nadaljevala sprejemanje reform na področjih pravosodja, boja proti korupciji, gospodarstva in varnosti. Obljubila pa je tudi napredek na področju obrambnih reform, vključno z okrepitvijo civilnega nadzora nad vojsko.

Zelenski se je zahvalil za zagotovila

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na skupni novinarski konferenci z voditelji skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav in predsednikoma evropskih institucij zahvalil za zagotovila o jamstvih.

"Ukrajinska delegacija domov odhaja z veliko varnostno zmago za Ukrajino, za našo državo, za naše ljudi, za naše otroke. Odpira povsem nove priložnosti na področju varnosti," je povedal po prvem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, s čimer sta strani okrepili politične odnose.

Deklaracijo je pozdravil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Na novinarski konferenci je pozdravil to, da so se "številne zaveznice zavezale k zagotavljanju dolgoročne varnostne pomoči Ukrajini", rekoč, da je treba zagotoviti, "da bodo po koncu te vojne vzpostavljene kredibilne rešitve za varnost Ukrajine, da se zgodovina ne bi ponovila".

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem izrazil prepričanje, da so z današnjo izjavo dolgoročno okrepili vojaško pomoč Ukrajini. Podobno pa meni tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes še pred javno naznanitvijo deklaracije sporočila, da bo EU pri tem ključen partner.

"Še naprej bomo podpirali gospodarsko vzdržljivost Ukrajine, da se bo lahko uprla ruski agresiji. Rusiji bomo še naprej nalagali stroške s sankcijami. Od Rusije bomo še naprej zahtevali odgovornost za njene vojne zločine. In še naprej bomo podpirali občudovanja vredna reformna prizadevanja Ukrajine na njeni pristopni poti," je zapisala v izjavi za javnost.

Kremelj: Varnostna jamstva ogrožajo Rusijo

Varnostna jamstva, ki so jih članice skupine G7 zagotovile Ukrajini, ogrožajo varnost Rusije, so medtem sporočili iz Kremlja. "S tem, ko dajejo varnostna jamstva Ukrajini, spodkopavajo varnost Rusije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da gre po mnenju Moskve pri tem za napako, ki je lahko zelo nevarna.

Po besedah Peskova bi skupina G7 s podelitvijo varnostnih jamstev Ukrajini ignorirala mednarodno načelo "nedeljivosti varnosti" in kršila varnost Rusije. Izrazil je tudi upanje ruskih oblasti, da bo Zahod ob tem "pokazal modrost".

Zelenski: Varnostna jamstva ne morejo nadomestiti članstva v Natu

Varnostna jamstva članic skupine G7 Ukrajini so pomembno sporočilo, a ne morejo nadomestiti članstva v Natu, je pred tem po pogovorih s Stoltenbergom povedal Zelenski.

Dokument sedmih industrijsko najrazvitejših držav bo po besedah Zelenskega predstavljal pravno podlago za zagotavljanje jamstev Ukrajini. Države bodo lahko tako sklenile dvostranske sporazume z Ukrajino, v okviru katerih bodo opredelile podporo.

"Najboljše jamstvo za Ukrajino in Ukrajince pa je članstvo v Natu," je poudaril Zelenski, pri čemer je izrazil razumevanje, da članice ne želijo povabiti Ukrajine v zavezništvo, dokler bo tam trajala vojna.

Dodal je, da so rezultati vrha, na katerem so članice zagotovile, da bodo Ukrajino povabile v Nato, ko bodo izpolnjeni pogoji za to, dobri. "Če bi dobili vabilo za članstvo, pa bi bilo to optimalno," je dejal Zelenski, ki je bil v torek kritičen zaradi negotovosti držav Nata.

Poenostavljena pot v Nato

Zelenski je poudaril, da vabilo v zavezništvo še ne pomeni, da bo Ukrajina postala članica, ampak pošilja zgolj sporočilo, da si to želi. Primerjal ga je s podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji.

Je pa ukrajinski predsednik pozdravil opustitev akcijskega načrta za članstvo, kar bo poenostavilo pot Ukrajine v Nato.

Stoltenberg je medtem poudaril, da je Nato z zavezo, da bo Ukrajina postala članica, pri čemer ji ne bo treba izpolniti akcijskega načrta, poslal pomembno sporočilo. Tudi on je pozdravil napovedano izjavo skupine G7 o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik in generalni sekretar Nata sta se sešla pred ustanovnim zasedanjem Sveta Nato-Ukrajina, s katerim bosta strani okrepili politične odnose.

"Gre za telo, ki lahko sprejema odločitve in v katerem se sestajamo kot enakopravni partnerji," je pojasnil Stoltenberg in poudaril, da je to le eden od korakov k članstvu Ukrajine v zavezništvu.

"Danes se srečujemo kot enakopravni partnerji, veselim pa se že, da se bomo nekoč sestajali kot zavezniki," je še povedal.

Zelenski: Obljube o pomoči približale zmago Ukrajine

Ukrajina se zaveda, da je vojaška pomoč Zahoda odvisna od razmer na bojišču, je po pogovoru z Bidnom izjavil Zelenski in dodal, da so obljube o novi pomoči na vrhu Nata približale zmago Ukrajine.

Zelenski je na novinarski konferenci po vrhu Nata vztrajal, da obljube zahodnih voditeljev pomenijo pomembno varnostno zmago za Kijev, in ponovil, da so mu članice Nata zagotovile, da "bodo Ukrajini pomagale in jo podpirale, dokler bo to potrebno", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako je opozoril, da Ukrajina ne bo nikoli barantala za svoje ozemlje, "tudi če gre le za eno vas z enim ostarelim prebivalcem". Hkrati pa je izrazil prepričanje, da zavezniki Ukrajine ne bodo izdali s takšnim pogojem za vstop v Nato, poroča BBC.

Biden je medtem pohvalil ukrajinsko ljudstvo in ga označil za nezlomljivo. Opozoril je, da se Rusiji ne sme dovoliti, da s silo zasede ozemlje svoje sosede, in ponovil, da bi "Moskva lahko vojno končala že jutri".

"Ruski predsednik Vladimir Putin še vedno dvomi o naši moči. Še vedno stavi na to, da se bosta prepričanje in enotnost med ZDA ter našimi zavezniki in partnerji porušila," je dejal Biden in dodal, da se Putin moti, če misli, da lahko "zdrži dlje kot Ukrajina".

Golob: Slovenija lahko pripomore k iskanju miru

Slovenija lahko bolj kot pri varnostnih jamstvih za Ukrajino pripomore k iskanju miru, je ob koncu dvodnevnega zasedanja voditeljev zveze Nato povedal slovenski premier Robert Golob. Poudaril je, da je mir pogoj tudi za izvajanje teh jamstev.

"Mislim, da je v tem trenutku najpomembneje narediti vse, kar je v naši moči, da pridemo do pravičnega in trajnega miru. In Slovenija kot prihodnja članica Varnostnega sveta Združenih narodov bo naredila vse, kar je v naši moči, da pridemo do tega miru čim prej," je ob koncu zasedanja povedal Golob.

Tudi varnostna jamstva za Ukrajino, glede katerih so bile članice G7 danes po premierjevih besedah enotne, namreč lahko začnejo veljati šele, ko bo mir v državi.

"Slovenija lahko malo pripomore pri jamstvih, mogoče bo lahko več pripomogla pri iskanju miru," je poudaril. Dodal je, da bo o morebitni pridružitvi Slovenije dogovoru skupine G7 odločal državni zbor.

"Zagotovo bomo tudi to vprašanje odprli na odboru za zunanjo politiko, in če se bo odbor odločil za podporo, bomo seveda to potem tudi izpolnili," je povedal po ustanovnem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina.

To zasedanje je premier označil za zgodovinsko, saj predstavlja prvi korak približevanja Ukrajine zvezi Nato. "Danes je predsednik Zelenski kot enakopraven član sedel za mizo s predstavniki članic Nata. Mislim, da je to najboljši dokaz tega, kako močna je podpora vseh članic Nata prizadevanjem Ukrajine v njenem pravičnem boju proti agresorju in njenem pravičnem boju za dosego miru," je povedal premier.

Slovenija bo še naprej podpirala ukrajinski boj, pri čemer je premier izpostavil predvsem opremo za civilne namene, kot so medicinski pripomočki in razminiranje. "V zadnjem času poskušamo pomagati predvsem na področjih tako imenovane dvojne uporabe," je pojasnil. Pri tem je poleg razminiranja omenil tudi brezpilotne letalnike.