Izraelske sile po besedah Galanta zategujejo zanko okoli najbolj poseljenega mesta v Gazi, ki jo je minister opisal kot "največje teroristično oporišče, kar jih je človeštvo kadar koli zgradilo". Kot je pojasnil, so kopenske sile napadle "teroristične trdnjave" v Gazi z vseh strani ob pomoči pomorskih in zračnih sil, ki imajo vsi za cilj uničiti pripadnike Hamasa, njegovo infrastrukturo, poveljnike, predore in komunikacijska središča.
Glede mednarodnih zahtev po humanitarnih premorih v spopadih, s katerimi bi omogočili prihod humanitarne pomoči, je izraelski obrambni minister dejal, da brez izpustitve talcev, ki jih je zajel Hamas, ne bo humanitarnega premirja.
"Pritiski na nas bodo naraščali; morda bomo kmalu prisiljeni sprejeti težke odločitve. Zame se boja ne da ustaviti, dokler niso doseženi dosežki. Ni poti nazaj, ni ustavljanja – samo naprej," je dejal Galant in dodal, da po koncu vojne Izrael ne bo nadziral Gaze, a po njegovem prepričanju tudi Hamas ne bo vladal v palestinski enklavi.
Galant je še povedal, da je vodja Hamasa v Gazi Jahja Sinvar izoliran v svojem zaklonišču.
Podobno kot minister je sporočila tudi izraelska vojska. "Prvič po desetletjih se izraelske obrambne sile bojujejo v osrčju mesta Gaza," je sporočil poveljnik južnega poveljstva izraelske vojske Jaron Finkelman. Pojasnil je, da izraelski vojaki trenutno "odstranjujejo teroriste, odkrivajo predore in uničujejo orožje" sovražnika.
Mesto Gaza na severu istoimenske enklave je izraelska vojska konec tedna tako rekoč odrezala od preostalega dela območja.
Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je mesto Gaza obkoljeno in v njem delujejo izraelski vojaki in povečujejo pritisk na Hamas. Palestince v enklavi je znova pozval, naj se umaknejo na jug, saj se Izrael po njegovih besedah ne bo ustavil.
Pred tem je dejal, da bo Izrael razmislil o kratkih taktičnih premorih, da bi lahko v Gazo dostavili pomoč in iz nje odšli talci, znova pa je zavrnil pozive k prekinitvi ognja.
V pogovoru za ameriško televizijo ABC je Netanjahu na vprašanje, kdo bi moral nadzorovati Gazo po koncu bojev, odgovoril: "Mislim, da bo za nedoločen čas Izrael prevzel odgovornost za varnost v Gazi, kajti videli smo, kaj se zgodi, ko tega ni. Ko nimamo te varnostne odgovornosti, imamo izbruh Hamasovega terorja v obsegu, ki si ga nismo mogli zamisliti."
Prejšnji mesec je izraelski obrambni minister dejal, da je eden ključnih ciljev izraelske vojaške kampanje prekiniti "odgovornost Izraela za življenje na območju Gaze" in vzpostaviti "novo varnostno resničnost za državljane Izraela".
ZDA so predlagale, da bi palestinske oblasti, ki upravljajo Zahodni breg, lahko prevzele odgovornost v Gazi, medtem ko so drugi predlagali, da bi lahko odgovornost prevzel konzorcij arabskih držav.
"Kar podpiramo, je, da Hamas ne more več nadzorovati Gaze. Z izraelskimi kolegi se pogovarjamo o tem, kakšno bi moralo biti upravljanje v Gazi po vojni, in ne verjamem, da so bile sprejete kakršne koli rešitve tako ali drugače," je o Netanjahujevih besedah dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby.
ZDA so proti novi dolgoročni izraelski zasedbi Gaze. Ta je palestinsko ozemlje in bo ostala palestinsko ozemlje, PA je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Vednat Patel. S tem se je odzval na napovedi izraelskega premiera Bejamina Netanjahuja, da bo Izrael po končani vojni za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost v Gazi.
"Naše stališče je, da morajo biti Palestinci v ospredju takih odločitev in Gaza je palestinsko ozemlje in bo ostala palestinsko ozemlje," je po poročanju AFP dejal Patel. "Ne podpiramo ponovne zasedbe Gaze, kar ne podpira niti Izrael," je dodal.
Krvav mesec: mrtvih več kot 11.000 ljudi
Izrael neprenehoma bombardira enklavo, odkar je Hamas pred točno mesecem dni v napadu na jug Izraela ubil 1400 ljudi in jih okoli 240 zajel kot talce. V izraelskih napadih je umrlo že več kot 10.000 Palestincev, med njimi je približno 4100 otrok. Tako Izrael kot Hamas zavračata pozive h končanju ognja. Izrael vztraja, da mora Hamas najprej izpustiti talce, Hamas pa pravi, da jih ne bo izpustil, dokler je Gaza tarča izraelskih napadov.
Netanjahu je dejal, da bi splošna prekinitev ognja ovirala vojna prizadevanja njegove države, vendar pa bodo prekinitev spopadov iz humanitarnih razlogov, kar podpirajo ZDA, še naprej obravnavali kot možnost. "Glede taktičnih malih premorov – uro sem, uro tam – smo jih že imeli. Mislim, da bomo preverili okoliščine, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči ali odhod naših talcev," je Netanjahu v ponedeljek povedal za ABC News in dodal, da splošnega premirja po njegovem mnenju ne bo. O kratkih premorih je Netanjahu v ponedeljek po telefonu znova govoril z ameriškim predsednikom Bidnom, ki je znova izrekel podporo Izraelu, hkrati pa poudaril, da mora Izrael zaščititi civiliste.
V Gazi razseljenih 70 odstotkov ljudi
Od začetka izraelskega obleganja Gaze je bilo na območju palestinske enklave v enem mesecu razseljenih približno 70 odstotkov prebivalcev, je sporočila agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA).
Po podatkih UNRWA je bilo od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas razseljenih približno 70 odstotkov prebivalcev Gaze oziroma okoli 1,5 milijona ljudi. Agencija je ob tem opozorila, da je v zasilnih zavetiščih na območju nastanjenih več sto tisoč ljudi.
Marsikje naj bi v zavetiščih bivalo kar štirikrat več ljudi od siceršnjih zmogljivosti teh objektov. Posamezna stranišča si deli najmanj 600 ljudi, pojavljajo pa se tudi poročila o izbruhih nalezljivih bolezni.
V Berlinu so medtem sprejeli odločitev, da bo Nemčija obnovila financiranje in razvojno sodelovanje z UNRWA, je danes sporočila nemška ministrica za razvoj Svenja Schulze. Ta je pred tem opravila pogovore z generalnim sekretarjem UNRWA Philippom Lazzarinijem.
Po njenih besedah so razlog za to odločitev vse slabše humanitarne razmere v Gazi. "Izrael se bori proti Hamasu, vendar Palestinci niso Hamas," je poudarila. Lazzarini je odločitev pozdravil in ponovil poziv ZN po humanitarni prekinitvi ognja, da bi v Gazo lahko prišla nujno potrebna pomoč.
Za zaprtimi vrati se je ponedeljek znova sestal Varnostni svet ZN-a
15-članski organ se še vedno poskuša dogovoriti o resoluciji, potem ko mu v štirih poskusih v preteklih dveh tednih to ni uspelo. Diplomati so dejali, da je ključna ovira, ali vključiti poziv za prekinitev ognja, za prekinitev sovražnosti ali za humanitarne premore, da se omogoči dostop pomoči v Gazo.
V varnostnem svetu so prav tako vsi z izjemo ZDA zahtevali takojšnje humanitarno premirje, k čemur bi pozvala tudi resolucija nestalnih članic, potem ko so doslej propadli poskusi dveh ruskih predlogov resolucij, enega ameriškega in enega brazilskega.
Vendar pa Rusija vztraja, da resolucija Varnostnega sveta ne sme biti šibkejša, kot je bila konec oktobra sprejeta resolucija Generalne skupščine. "Govorili smo o humanitarnih premorih in iskanje soglasja o tem nas zanima. Vendar ni soglasja o tem, kaj je sprejemljivo," je novinarjem ob odhodu s posvetovanj povedal namestnik ameriške veleposlanice pri ZN-u Robert Wood.
"Vseh 15 članic priznava nujne humanitarne potrebe v Gazi, vendar ni soglasja o tem, kaj je mogoče doseči," je povedala veleposlanica Združenih arabskih emiratov Lana Zaki Nuseibe.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek znova poudaril, da bi morala biti zaščita civilistov v vojni med Izraelom in gibanjem Hamas najpomembnejša. Po njegovih besedah Gaza postaja "pokopališče za otroke".
Kot smo že poročali, je bilo od 7. oktobra ubitih 88 ljudi, ki delajo za UNRWA, agencijo, ki se osredotoča na palestinske begunce. To je največje število smrtnih žrtev, ki so jih Združeni narodi kdaj doživeli v enem spopadu. Poškodovanih je bilo tudi 47 zgradb, ki jih upravlja agencija. Poleg tega je bilo v Gazi ubitih še najmanj 150 zdravstvenih delavcev in 18 pripadnikov reševalnih ekip, ki delujejo v okviru civilne obrambe.
Izrael nadaljuje raketiranje Gaze
V zračnem napadu na begunsko taborišče v mestu Rafa naj bi bilo ubitih najmanj 14 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je zavzela Hamasovo oporišče in razstrelila njegovo orožje na območju civilistov, v bližini bolnišnice Al Kuc. Izrael je že večkrat zatrdil, da Hamas za izvedbo svojih operacij uporablja poslopja bolnišnice.
Gazo je izraelska vojska v nedeljo obkolila in jo razdelila na dva dela.
Prek mejnega prehoda Rafa so v spremstvu Rdečega križa območje Gaze zapustila štiri reševalna vozila z ranjenci. Kot zadnja je Gazo prek prehoda zapustila skupina pacientov bolnišnice Dar al Šifa, ki bodo po navedbah urada Mednarodnega odbora Rdečega križa zdaj prejeli nujno zdravstveno pomoč. Po navedbah egiptovskih virov gre za skupno 17 bolnikov, ki so že v ponedeljek zvečer prispeli v Egipt. Med njimi naj bi bilo devet bolnikov z rakom in osem ranjenih v spopadih na območju.
Danes naj bi odšlo 600 ljudi s tujim potnim listom
Še danes naj bi čez Rafo palestinsko enklavo zapustila tudi nova skupina tujih državljanov. Na seznamu je po poročanju britanskega BBC-ja 600 imetnikov tujih potnih listov, med drugim državljani Nemčije, Romunije, Francije, Filipinov, Ukrajine, Kanade in Moldavije.
Obenem je na 70 tovornjakih prispela dodatna humanitarna pomoč za prebivalce oblegane enklave. Pred začetkom vojne je v enklavo, kjer je bilo od pomoči odvisnih 1,2 milijona prebivalcev, dnevno prispelo okrog 500 tovornjakov pomoči. Od vnovičnega odprtja prehoda za pomoč 21. oktobra jih je dnevno v povprečju prišlo 33, je danes sporočil palestinski Rdeči polmesec. V ponedeljek je pomoč sicer pripeljalo 93 tovornjakov. ZN dnevne potrebe prebivalstva ocenjuje na 100 tovornjakov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje