Razdejanje v Gazi. Območje je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters
Razdejanje v Gazi. Območje je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters

Izraelske oblasti so sporočile, da bo izpuščenih 50 žensk in otrok, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra. BBC poroča, da naj bi šlo za izraelske državljane oziroma državljane z dvojnim državljanstvom, ne pa za tuje državljane. Izraelski zunanji minister Eli Cohen je za vojaški radio dejal, da pričakujejo, da se bodo prvi izpuščeni talci v Izrael vrnili v četrtek.

Ob tem je izraelska vlada napovedala, da bo za vsakih nadaljnjih deset izpuščenih talcev premirje podaljšala za en dan. Hkrati pa vztraja, da to ne pomeni konca vojne, ki se bo nadaljevala, "dokler ne bodo vsi talci doma", dokler ne bo "odstranjen Hamas" in dokler ne bo zagotovila, da ni "nove nevarnosti" za Izrael iz Gaze, ki je sicer pod njegovo okupacijo. Izrael bo v zameno za 50 zajetih talcev izpustil 150 palestinskih žensk in otrok, ki so zaprti v izraelskih zaporih.

Hamas je v izjavi sporočil, da sporazum predvideva ustavitev vseh zračnih dejavnosti izraelske vojske in brezpilotnih letalnikov na jugu Gaze, medtem ko bo na severu premirje vsak dan veljalo le 6 ur, med 10. in 16. uro po krajevnem času. Izraelske enote in tanki bodo v času premirja ostali na svojih položajih znotraj enklave.

Posledice izraelskega napada na hišo v Kan Junisu na jugu Gaze. Foto: Reuters
Posledice izraelskega napada na hišo v Kan Junisu na jugu Gaze. Foto: Reuters

Začetek premirja v četrtek

Član Hamasovega politbiroja Musa Abu Marzuk je za Al Džaziro dejal, da bo premirje začelo veljati v četrtek ob 10. dopoldne. Po njegovih besedah bo veljali v vseh delih Gaze, med 10. in 16. uro pa "nad Gazo ne bo bojnih letal ali zračnega prometa".

Medtem izraelski mediji poročajo, da bo premirje začelo veljati že ob 6.30.

Hamas naj bi Izraelu zvečer poslal prvi seznam talcev, ki bodo izpuščeni. Seznam okoli 10 talcev naj bi predali vsak dan. Talce naj bi prevzel Rdeči križ, ki jih bo odpeljal do mejnega prehoda Rafa, nato bodo šli v Egipt in potem v Izrael.

Katar, ki je posredoval pri pogajanjih, je sporočil, da bo v opustošeno Gazo, ki se spopada z veliko humanitarno krizo, v kratkem vstopilo tudi več tovornjakov s humanitarno pomočjo, medicinskimi pripomočki in gorivom. Hamas je v izjavi pozneje sporočil, da dogovor o premirju omogoča vstop 200 tovornjakov s pomočjo, štirim cisternam z nafto in štirim tovornjakom z zemeljskim plinom na dan.

Izraelsko ministrstvo za pravosodje je objavilo seznam približno 300 palestinskih zapornikov, predvidenih za izpustitev, objava pa je bila, kot navaja Reuters, očitno namenjena morebitnim pravnim spremembam v zadnjem trenutku.

Ameriški visoki uradniki so ob tem sporočili, da upajo, da bo izpuščenih več kot 50 zajetih talcev. Med njimi naj bi bili trije Američani in tudi 3-letna deklica, katere starši so bili ubiti v Hamasovem napadu 7. oktobra. Več kot polovica zajetih talcev, teh je okoli 240, ima dvojno državljanstvo ali pa so tuji državljani, je sporočila izraelska vlada.

V skladu s pravili imajo izraelski državljani 24 ur časa, da se obrnejo na vrhovno sodišče z zahtevo, da to blokira izpustitev palestinskih zapornikov, navaja Reuters.

Kadura Fares, vodja komisije za zaporniške zadeve v palestinskih oblasteh s sedežem v Ramali, je za Reuters povedal, da je med več kot 7800 Palestinci, ki jih je zaprl Izrael, približno 85 žensk in 350 mladoletnikov. Večina je bila pridržana brez obtožb ali zaradi incidentov, kot je metanje kamenja v izraelske vojake, in ne zaradi izvajanja militantnih napadov, je dejal.

Glavni katarski pogajalec v pogajanjih o premirju, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mohamed Al Kulaifi, je za Reuters povedal, da si bo Mednarodni odbor Rdečega križa v Gazi prizadeval za izpustitev talcev. Povedal je, da premirje pomeni, da "ne bo nobenih napadov. Nobenih vojaških premikov, nobene širitve, ničesar." Al Kulaifi je dodal, da Katar upa, da bo dogovor "seme za večji sporazum in trajno ustavitev ognja. To je naš namen."

Hamas je doslej izpustil štiri ujetnike, ameriški državljanki 59-letni Judith Raanan in njeno 17-letno hčer Natalie Raanan ter izraelski državljanki, 79-letni Nurit Cuper in 85-letno Jočeved Lifšic, vse so izpustili oktobra. V torek je Islamski džihad sporočil, da je ena od talk, ki jo je Hamas zajel 7. oktobra, umrla. "Že prej smo izrazili pripravljenost, da jo izpustimo iz humanitarnih razlogov, vendar je sovražnik zavlačeval, kar je privedlo do njene smrti," so brigade Al Kuds sporočile na svojem kanalu Telegram.

Bidnovo administracijo skrbi, da bi novinarji "videli opustošenje v Gazi"

Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna še naprej vztraja, da ima Izrael pravico do samoobrambe, da pa bi moral pri tem zminimalizirati civilne žrtve. Politico danes poroča, da kljub neomajni podpori Izraelu Bidnova administracija ostaja previdna glede tega, kaj točno je končni cilj Benjamina Netanjahuja, in do tega, da očitno ni nekega načrta za Gazo po porazu Hamasa.

Nobenega smisla ne bi imelo, da bi se štiridnevni premor spremenil v daljše premirje, je povedal za Politico višji predstavnik administracije. Poleg tega - in to je povedno - pa so se znotraj Bidnove administracije porajale določene skrbi glede nenamernih posledic premora: da bi omogočil novinarjem širši dostop do Gaze, s čimer bi se še bolj razkrilo vse uničenje tam, javno mnenje pa bi se obrnilo proti Izraelu.

Odzivi na sklenitev dogovora so pričakovano pozitivni

Palestinski predsednik Mahmud Abas je pozdravil humanitarni sporazum in pozval k širšim rešitvam dolgotrajnega izraelsko-palestinskega spora. Abasova uprava s sedežem na okupiranem Zahodnem bregu "ceni katarsko-egiptovska (mediacijska) prizadevanja", želi podaljšanje premirja z Izraelom in "uresničitev politične rešitve, ki temelji na mednarodni legitimnosti", je zapisal visoki palestinski predstavnik Husein Al Šejh v objavi na družbenih omrežjih.

Dogovor med stranema je pozdravil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pomagal izboljšati vsebino dogovora. Kot je dejal Biden, je "izredno zadovoljen", da se bodo nekateri talci, ki so preživeli "tedne ujetništva in nepopisne preizkušnje", po uresničitvi dogovora združili s svojimi družinami. Ob tem se je zahvalil voditeljem Katarja in Egipta za "odločilno vodstvo in partnerstvo" pri doseganju sporazuma. "Pomembno je, da se vsi vidiki tega dogovora v celoti uresničijo," je še poudaril.

Dogovor so pozdravili tudi predstavniki Evropske unije. "Evropska komisija si bo po najboljših močeh prizadevala, da bo ta premor izkoristila za humanitarno pomoč Gazi," je dejala v izjavi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell sta v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pozdravila dogovor o izpustitvi talcev in humanitarnem premoru na območju Gaze. Lenarčič je ob tem napovedal, da bo EU ustavitev ognja skušala izkoristiti za dobavo humanitarne pomoči v Gazo. Med ukrepi EU-ja v palestinski enklavi je komisar izpostavil povečanje sredstev za Gazo na več kot 100 milijonov evrov ter podporo partnerjem na terenu, ki delijo hrano in vodo, vzdržujejo nujne zdravstvene storitve ter zagotavljajo osnovno higieno. Povedal je še, da je bilo za Gazo doslej izvedenih že 15 humanitarnih zračnih mostov EU-ja.

Uničenje po novem napadu v Kan Junisu. Foto: Reuters
Uničenje po novem napadu v Kan Junisu. Foto: Reuters

Borrell je ob tem menil, da za bližnjevzhodno vprašanje ni vojaške rešitve, ampak je prava le rešitev dveh držav. Poudaril je še, da palestinsko gibanje Hamas ne more ostati na oblasti na območju Gaze, ki pa ne sme biti niti pod nadzorom Izraela.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na omrežju X zapisala, da je dogovor "pozitiven premik tako v luči nesprejemljivega trpljenja civilistov kot tudi humanitarne situacije. Vrnitev talcev, žensk in otrok, in omogočanje nujne humanitarne pomoči utirata pot za nadaljnje iskanje rešitve."

Tudi premier Robert Golob je pozdravil dogovor. "Gre za pomemben korak, ki mu mora slediti vrnitev vseh talcev," je zapisal na družbenem omrežju X. Poudaril je še, da mora biti zaščita civilistov, bolnišnic in šol zagotovljena tudi po humanitarni prekinitvi ognja.

Ob tem je izrazil upanje, da bo humanitarno premirje omogočilo, da bo humanitarna pomoč prispela do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Prvo premirje po 7. oktobru

Sporazum je prvo premirje v vojni, ki traja od 7. oktobra, v kateri je Izrael z bombardiranjem zravnal enklavo, ki ji vlada Hamas. Po navedbah oblasti v Gazi je doslej umrlo 13.300 civilistov, med njimi več kot 5500 otrok, brez strehe nad glavo sta približno dve tretjini od 2,3 milijona prebivalcev.

V vojni doslej ubitih 53 novinarjev

V vojni, ki je na območju Izraela, Palestine in Libanona izbruhnila po 7. oktobru, je bilo po podatkih Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) doslej ubitih 53 novinarjev in medijskih delavcev. Prvi mesec vojne je najbolj smrtonosen mesec za novinarje od leta 1992, ko je ta ameriška nevladna organizacija začela spremljati smrtne žrtve med novinarji.

Kot še piše na spletni strani organizacije, je med ubitimi 46 Palestincev, štirje Izraelci in trije Libanonci. Poleg tega je bilo enajst novinarjev ranjenih, trije so pogrešani, 18 pa so jih aretirali.

Novinarji se pri poročanju z območja Gaze, Izraela in Zahodnega brega soočajo še z nadlegovanjem, pridržanji in drugimi ovirami, številni imajo tudi težave s komunikacijami, opozarja organizacija.

Tudi v sredo so se spopadi v Gazi nadaljevali, o žrtvah poročajo tudi na Zahodnem bregu. Na okupiranem Zahodnem bregu je bilo v sredo v taborišču Tulkarem v napadu izraelskega brezpilotnega letalnika ubitih šest Palestincev, drugi so bili ranjeni, je poročala palestinska tiskovna agencija Vafa. Munir Al Barš, generalni direktor ministrstva za zdravje v Gazi, je za televizijo Al Džazira povedal, da je izraelska vojska ukazala evakuacijo Indonezijske bolnišnice v mestu Gaza. Izrael trdi, da iz objekta delujejo borci, in grozi, da bo proti njim ukrepal v štirih urah.

V torek je Izrael tudi sporočil, da so njegove sile obkolile begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze. Vafa je poročala, da je bilo v izraelskem letalskem napadu na del Džabalije ubitih 33 ljudi, več deset pa ranjenih. Na jugu Gaze pa so mediji, povezani s Hamasom, sporočili, da je bilo v izraelskem letalskem napadu na stanovanje v mestu Kan Junis ubitih deset ljudi, 22 pa ranjenih.

Humanitarne agencije poročale Varnostnemu svetu

Varnostni svet ZN-a je na današnji seji o položaju na Bližnjem vzhodu poslušal poročila humanitarnih agencij ZN-a o položaju v Gazi. Po razpravi, ki so jo zaznamovale medsebojne obtožbe predstavnikov Palestincev in Izraela, pa ni sprejel nobenega sklepa.

Izvršna direktorica Sklada ZN-a za otroke (Unicef) Catherine Russell je dejala, da je bilo od 7. oktobra letos v Gazi ubitih več kot 5300 otrok, pri čemer je Gazo opredelila kot najbolj nevarno območje na svetu za otroke. Pod ruševinami zgradb v Gazi naj bi bilo še okrog 1200 trupel otrok.

Russell se je pred kratkim vrnila z obiska Gaze in je povedala, da jo je to, kar je tam videla, globoko pretreslo. Dogovor med Izraelom in Hamasom o izpustitvi talcev in premoru v bojih je pozdravila, vendar dodala, da to ne bo dovolj za rešitev življenj civilistov, še posebej otrok.
Russell je dejala, da premirje ni dovolj, saj se milijon otrok v Gazi spopada s pomanjkanjem hrane in vode.

Carski rezi brez anestezije

Izvršna direktorica Sklada ZN-a za prebivalstvo (UNFPA) Natalia Kanem je člane Varnostnega sveta seznanila z grozljivimi razmerami za nosečnice, ki morajo med drugim rojevati s carskim rezom brez anestezije. Kar 5500 jih bo v naslednjem mesecu dni rodilo v grozljivih razmerah, je dejala.

Palestinski predstavnik Rijad Mansur je Izrael obsodil, da želi iztrebiti Palestince. Izraelski veleposlanik Gilad Erdan pa je nastopil z rumeno Davidovo zvezdo in napisom "Nikoli več", ko je nizal grozodejstva, ki so jih pripadniki Hamasa izvršili 7. oktobra. Napadel je predstavnike ZN-a, agencije ZN-a in druge kritike izraelskega odnosa do palestinskih civilistov in otrok.

Papež Frančišek sprejel sorodnike talcev in zapornikov

Papež Frančišek je v Vatikanu sprejel svojce izraelskih talcev, ki jih Hamas zadržuje v Gazi, in sorodnike palestinskih zapornikov, zaprtih v izraelskih zaporih.

"Zjutraj sem sprejel dve delegaciji, skupino Izraelcev s sorodniki, ki so talci v Gazi, in skupino Palestincev s sorodniki, ki so zaprti v Izraelu," je Frančišek dejal ob zaključku redne avdience. "Močno trpijo, slišal sem, kako oboji močno trpijo," je povedal.

"To delajo vojne, a tu smo že prešli vojne. To ni vojna, to je terorizem," je poudaril, ni pa pojasnil, ali ima v mislih napad Hamasa 7. oktobra, izraelske vojaške operacije v Gazi ali oboje.

Zaradi svojih besed na avdienci je bil sicer deležen nekaterih kritik z izraelske strani. Predsednica zveze judovskih skupnosti Italije Noemi Di Segni mu je očitala, da je izenačil obe strani. "Ampak izhodišče te situacije je terorizem, ki sledi cilju izničenja Judov po vsem svetu, medtem ko je vojna nujna za obrambo Izraela in njegovih ljudi," je dejala. Kritični so bili do tega tudi nekateri člani skupine svojcev, ki so imeli po srečanju novinarsko konferenco.

To so priredili tudi predstavniki palestinske strani, ki so med drugim dejali, da je papež na srečanju priznal, da se nad palestinskim narodom dogaja "genocid". Posredovati je moral tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni, ki je to zanikal in dejal, da ne ve, da bi papež uporabil to besedo.

V četrtek zjutraj bo začela veljati prekinitev spopadov v Gazi