Če omrežja ne bodo odstranila vsebine na zahtevo sodišč, jih lahko doletijo visoke kazni ali celo omejitev hitrosti prenosa, s tem pa postane spletna stran neuporabna.

Predstavnik Facebooka za človekove pravice Iain Levine je tvitnil, da zakon vzbuja številne pomisleke glede človekovih pravic.

Čeprav so zagovorniki svobode govora zaskrbljeni, niso prepričani, ali bo turški vladi uspelo uveljaviti najstrožje ukrepe oz. ali se bodo družbena omrežja sploh v celoti podredila. "Verjamemo, da je dandanes skoraj nemogoče v državi, kot je Turčija, zatreti družbena omrežja, ki so tako pomemben del življenja ljudi," je dejala vodja turške veje nevladne organizacije Human Rights Watch Emma Sinclair-Webb.

Po novi zakonodaji morajo družbena omrežja z več kot milijonom dnevnih uporabnikov odpreti pisarne v Turčiji, ki se bodo ukvarjale z odločitvami lokalnih sodišč glede brisanja spornih vsebin. To morajo storiti v enem dnevu.

V primeru kršenja jih lahko doleti prepoved oglaševanja, večmilijonske globe in omejitev hitrosti prenosa za do 90 odstotkov, s čimer postane nalaganje strani tako upočasnjeno, da je neuporabna.

Dodatno morajo omrežja poskrbeti, da se podatki shranjujejo lokalno. Za zdaj ni znano, ali se bodo omrežja podredila novi zakonodaji.

Večkrat omejili dostop

V Turčiji so že večkrat omejili dostop do spleta in nekaterih spletnih strani. Dolgo časa je bila v državi s 83 milijoni prebivalcev prepovedana spletna enciklopedija Wikipedia. Po podatkih strokovnjaka s področja zasebnosti Sevketa Uyanika so v Turčiji do konca leta 2019 preprečili dostop do okoli 408.000 spletnih strani, 40.000 tvitov, 10.000 posnetkov na YouTubu in 6.200 objav na Facebooku.

Zaostritev pravil na spletnih družbenih omrežjih je sicer poleti napovedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Za to se je odločil po besednih napadih na finančnega ministra Berata Albayraka in njegovo ženo Esro, sicer Erdoganovo hčer, ko se jima je rodil četrti otrok.