Do božičnih praznikov naj bi se domov vrnilo 5.700 vojakov, preostali pa v postopoma do julija. "Uspešnejši kot smo, več ameriških enot se lahko vrne," je dejal in dodal, da je odločitev sprejel na priporočilo generala Davida Petraeusa. Po njegovih priporočilih se bo število ameriških brigad v Iraku zmanjšalo z 20 na 15. Bush je delen umik označil kot kompromis med zahtevami po vrnitvi vojakov in prepričanji, da morajo v ZDA v Iraku ostati, dokler se razmere ne bodo uredile.

Hkrati je zavrnil zahteve po drastičnih spremembah strategije v Iraku in zatrdil, da bo ameriška vojska gotovo v Iraku ostala tudi po januarju 2009, ko se konča njegov mandat. V osmem nagovoru po letu 2003, namenjenem Iraku, je znova pozval državljane, naj imajo potrpljenje glede Iraka.

Napredek omogoča umik
Tehtnico pri odločanju o prihodnosti vojakov so v korist vrnitve prevesili varnostni dosežki v zadnjih mesecih. Bush je v svojem 18-minutnem nagovoru dejal, da se zaveda frustracij, ki nastajajo zaradi vojne v Iraku, vendar je zagotovil, da je bil dosežen napredek. Z zmanjšanjem vojakov na okoli 130.000 se bo število približalo stanju pred januarjem letos, ko je Bush ukazal povečanje enot.

Demokrati: Ni sprememb v strategiji
Na njegovo odločitev o zmanjšanju so se že ostro odzvali demokrati, ki obtožujejo Bushevo administracijo, da želi pretentati Američane z navideznim razumevanjem njihovega nasprotovanja vojni, v resnici pa dejansko ni sprememb v strategiji. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je Bushu očitala, da je oznanil "strategijo, ki nas vodi na pot 10-letne vojne". V prihodnjih dneh bodo zato predlagali nov zakon, v katerem bodo zahtevali spremembo vojaških nalog. Ameriški vojaki naj bi v prihodnje urili iraške varnostne sile in se bojevali proti teroristom, za varnost v državi pa naj bi skrbeli Iračani.

Bushevo naznanilo je sovpadlo z umorom ključnega sunitskega voditelja v boju proti Al Kaidi Abdula Satarja Abuja Riše.