Franzevo glavno sporočilo je, da je trenutna politična elita tako zaverovana sama vase, da je izgubila zmožnost samokritike. 'In Čehi so do grla siti tega,' je dejal. Foto: EPA
Franzevo glavno sporočilo je, da je trenutna politična elita tako zaverovana sama vase, da je izgubila zmožnost samokritike. 'In Čehi so do grla siti tega,' je dejal. Foto: EPA

Miloš Zeman, ekonomist po izobrazbi, je bil kot tedanji vodja socialdemokratov (ČSSD) premier v letih 1998-2002, danes pa je častni predsednik Stranke državljanskih pravic, ki jo je ustanovil po izstopu iz ČSSD-ja. S svojimi izjavami je večkrat poskrbel za napetosti v odnosih s tujino. Leta 2002 se je umaknil iz visoke politike in zaživel kot upokojenec. V letih 1968-1970 je bil član komunistične partije, iz katere pa je bil izključen zaradi nasprotovanja posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem.

Jan Fischer je v letih 2009 in 2010 vodil prehodno tehnično vlado, ki je vajeti prevzela po padcu vlade Mirka Topolanka, nato pa je bil dve leti podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Je izkušen statistik in je bil do prihoda na čelo vlade vodja češkega statističnega urada. Ne pripada nobeni stranki, je pa bil pred letom 1989 član komunistične partije, kar so mu mnogi očitali v predvolilni bitki.

Miloš Zeman
V prvem krogu naj bi največ podpore dobil nekdanji premier Miloš Zeman. Foto: EPA

Franzu javnomnenjske ankete napovedujejo uvrstitev na tretje mesto, v drugem krogu pa naj bi se pomerila nekdanja premierja Jan Fischer in Miloš Zeman. Glasove volivcev bo nabiralo devet kandidatov, med katerimi zaradi zunanjosti močno izstopa Franz. Gre za skladatelja oper in slikarja, ki ima vse telo tetovirano z modrim, zelenim in rdečim črnilom, med sonarodnjaki, sitimi stare politične garniture, pa mu je uspelo nabrati nezanemarljiv delež podpornikov.

Popoln politični začetnik
Franz se je v predsedniško kampanjo podal povsem brez političnih izkušenj, sam je priznal, da je njegovo znanje o ekonomiji zelo skromno. V bitko je vstopil na pobudo kroga svojih oboževalcev, a je s svojimi nastopi kmalu tako navdušil, da so mu pomoč ponudili mnogi prostovoljci, profesorji ekonomije pa so ga začeli poučevati o gospodarstvu. V kampanji je porabil le 25.000 dolarjev, ki jih je zbral z donacijami, ni se odločil niti za en televizijski, radijski ali tiskani oglas.

Da je lahko vstopil v kampanjo, je zbral kar 88.000 podpisov volivcev, s čimer je zlahka presegel zahtevano mejo 50.000. Ni član nobene stranke, v soočenjih je zagovarjal predvsem pomembnost vzgoje in izobraževanja ter visoke moralne standarde. Navdušil je predvsem mlade volivce, na volitvah pa naj bi zbral okoli 11 odstotkov glasov, kar naj bi bilo dovolj za tretje mesto. S tem bo izgubil možnosti, da na predsedniškem mestu nasledi dozdajšnjega predsednika Vaclava Klausa, a katerega izmed prvouvrščenih bo podprl v drugem krogu, bo morda odločilno za končno zmago.

Prvič predsednik po želji volivcev
Kot rečeno, češki predsednik bo prvič v zgodovini izvoljen neposredno, do zdaj so ga izbirali člani spodnjega in zgornjega doma parlamenta. Lani pa so spremenili ustavo zaradi dramatičnih prizorov in anonimnih groženj, ki so v začetku leta 2008 spremljali izbiro predsednika v parlamentu. Čeprav je v vseh strankah obstajalo določeno nasprotovanje neposrednim volitvam, se je na začetku lanskega leta med poslanci vendarle izoblikovala potrebna večina za ta korak.

Klaus: Gre za "usodno napako"
Kljub temu nekateri kritiki še naprej vztrajajo, da neposredne volitve predsednika nimajo tradicije na Češkem in ne ustrezajo političnemu sistemu v državi. Med temi je tudi sedanji predsednik Vaclav Klaus, ki je ta korak označil kot "usodno napako", a proti njemu ni mogel vložiti veta, saj je bil v parlamentu sprejet s t. i. ustavno oziroma tripetinsko večino.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi se levo usmerjenemu Zemanu obeta okoli 25, Fischerju pa okoli 20 odstotkov glasov, kar obeta drugi krog.

Predvsem ceremonialna vloga
Kljub spremembi načina volitev pa pristojnosti predsednika na Češkem ostajajo iste. Med drugim predsednik lahko vlaga veto na zakone, nato pa jih mora parlament znova obravnavati. Izjema pri tem so ustavni zakoni. Po drugi strani sam nima možnosti predlagati zakonov. Imenuje in odstavlja premierja ter na predlog premierja ministre, vrh ustavnega sodišča in centralne banke. Pod določenimi pogoji, ki so jasno opredeljeni v ustavi, lahko razpusti tudi spodnji dom parlamenta.

Nekatera pooblastila predsednika terjajo soglasje premierja oziroma vlade - med drugim sklepanje pogodb z drugimi državami, imenovanje generalov in načelnika generalštaba češke vojske, razpis parlamentarnih volitev in pomilostitve. Prav z zadnjim je Klaus nedavno razburil javnost, saj se je odločil za svojo prvo množično amnestijo do zdaj. Ta je zajela kar okoli 7.000 oziroma približno četrtino vseh zapornikov, med njimi tudi več znanih imen, obsojenih zaradi korupcije in gospodarskega kriminala.

Miloš Zeman, ekonomist po izobrazbi, je bil kot tedanji vodja socialdemokratov (ČSSD) premier v letih 1998-2002, danes pa je častni predsednik Stranke državljanskih pravic, ki jo je ustanovil po izstopu iz ČSSD-ja. S svojimi izjavami je večkrat poskrbel za napetosti v odnosih s tujino. Leta 2002 se je umaknil iz visoke politike in zaživel kot upokojenec. V letih 1968-1970 je bil član komunistične partije, iz katere pa je bil izključen zaradi nasprotovanja posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem.

Jan Fischer je v letih 2009 in 2010 vodil prehodno tehnično vlado, ki je vajeti prevzela po padcu vlade Mirka Topolanka, nato pa je bil dve leti podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Je izkušen statistik in je bil do prihoda na čelo vlade vodja češkega statističnega urada. Ne pripada nobeni stranki, je pa bil pred letom 1989 član komunistične partije, kar so mu mnogi očitali v predvolilni bitki.