Prve ocene večanja izdatkov obrambnih proračunov je v Bruslju predstavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Obrambni izdatki bodo osrednja tema julijskega vrha zavezništva, saj ameriški predsednik Donald Trump glasno in jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno in hitro okrepile obrambne proračune.

Zaveznice so si zastavile cilj, da se bodo poskušale do leta 2024 čim bolj približati cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Za zdaj jih ta cilj izpolnjuje malo, so pa vse ustavile krčenje. Večina jih je tudi pripravila načrte za dosego tega cilja, izpostavlja Stoltenberg.

Gre za četrto zaporedno leto realnega povečevanja obrambnih izdatkov. Petnajst zaveznic naj bi letos izpolnilo cilj, da se petina obrambnega proračuna nameni za investicije.

Trump je kritičen zlasti do Nemčije, ki je nedavno napovedala povišanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP-ja. Stoltenberg je pozdravil nemško predvideno 80-odstotno povečanje obrambnih izdatkov v desetletnem obdobju.

Slovenija je med najslabšimi zaveznicami, ko gre za obseg obrambnega proračuna. Leta 2024 naj bi dosegla 1,14 odstotka BDP-ja, kar je daleč od Natovega cilja dveh odstotkov. Cilj, da je treba petino obrambnih izdatkov nameniti za investicije, pa naj bi dosegla leta 2021.

Kljub nesoglasjem pomembna enotnost
Stoltenberg je spregovoril tudi o nesoglasjih med evropskimi zaveznicami in Kanado ter ZDA glede carin in iranskega jedrskega sporazuma. Kljub zaskrbljenosti izpostavlja trdnost varnostne čezatlantske vezi in dodaja, da so se bile članice doslej kljub težavam vedno zmožne združiti okoli jedrne naloge vzajemne obrambe. Poudaril je, da so številni ministri na zasedanju izpostavili pomen enotnosti zaveznic ob poskusih Rusije, da to razdre.

Novi poveljstvi v Norfolku in Ulmu
Obrambni ministri so nasploh prvem ministrskem zasedanju v novih prostorih Nata v Bruslju sprejeli niz odločitev za krepitev odzivnosti na ruske in druge grožnje, ki bodo dokončno potrjene na julijskem vrhu. Potrdili so krepitev poveljniške strukture za 1.200 ljudi ter da bo novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku, novo zaledno poveljstvo za izboljšanje premičnosti sil in opreme po Evropi pa v nemškem Ulmu.

Dogovorili so se tudi o pobudi za izboljšanje pripravljenosti Nata z imenom "štiri tridesetice", ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.

Katičeva podpisala pristopno izjavo
Zasedanja se udeležuje tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, ki je pred začetkom srečanja podpisala pismo o pristopu Slovenije k skupini v okviru koncepta vodilnih držav pod vodstvom Nemčije. V prvi fazi bo v njej sodelovala na področju razvoja zmogljivosti radiološke, kemične in biološke obrambe, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Namen tega koncepta je povezovanje in vključevanje manjših držav s specializiranimi zmogljivostmi v skupine pod vodstvom večjih držav s širšim razponom zmogljivosti. V okviru tega koncepta delujejo tri skupine, in sicer pod vodstvom Nemčije, Velike Britanije in Italije. Slovenija že sodeluje tudi v skupini pod vodstvom Italije.