"Borite se skupaj ali trpite sami." Javne ankete po poročanju Reutersa kažejo, da predlog pokojninske reforme podpira in zavrača približno enako število ljudi. Foto: Reuters

Ena največjih stavk v Franciji v zadnjih letih je povzročila prometni kaos. Odpovedanih je bilo tudi več poletov. Zaprte so ostale nekatere šole. Sindikati zaposlenih v javnem prometu so ob tem sporočili, da bo stavka trajala najmanj do ponedeljka.

Stavkajoči in demonstranti so napolnili ulice Pariza, kjer naj bi se zbralo 250.000 ljudi. Foto: Reuters
Stavkajoči in demonstranti so napolnili ulice Pariza, kjer naj bi se zbralo 250.000 ljudi. Foto: Reuters

Zaposleni so tudi zaustavili delovanje sedmih izmed skupno osmih francoskih rafinerij, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva v državi, če se bo stavka nadaljevala še dolgo, poroča BBC.

Do 16. ure se je v Parizu po navedbah sindikatov zbralo 250.000 ljudi. Na demonstracijah v drugih 40 francoskih mestih se je skupno zbralo 450.000 ljudi.

Izgredi v Parizu

V Parizu se je več tisoč stavkajočih in drugih protestnikov popoldne zbralo pri pariški železniški postaji Gare du Nord in se odpravilo proti središču mesta. Pri trgu republike (Place de la Republique) je nekaj protestnikov zažgalo prikolico tovornjaka. Policija je odgovorila s solzivcem in pregnala protestnike.

Proti večeru so v več mestih izbruhnili spopadi med policijo in protestiki.

Izgredi ob stavki francoskih prevoznikov

Zaradi stavke je odpovedanih 90 odstotkov hitrih vlakov. Preklicanih je najmanj pol vlakov, ki Pariz povezujejo z Londonom in Brusljem. Prizadeta je tudi pariška podzemna železnica, saj je zaprtih 11 izmed 16 linij.

Zaradi napovedanega prometnega kaosa so številni delavci, ki niso vzeli dopusta, odšli na delo s kolesi, se pridružili drugim v avtomobilih ali pa so se odločili za delo od doma.

Ker so z dela odkorakali tudi nekateri kontrolorji letenja, sta francoski letalski prevoznik Air France in britanski nizkocenovni prevoznik Easyjet odpovedala številne polete, obenem pa opozarjata na možnost zamud.

Tri tedne stavke leta 1995

Trajanje stavke ni vnaprej določeno, pri čemer številni obujajo spomin na november in december 1995 v času konservativne vlade Jacquesa Chiraca, ko je bila Francija zaradi nesoglasij med vlado in sindikati glede pokojninske reforme ohromljena skoraj tri tedne, nato pa je vlada popustila in sprejela sindikalne zahteve.

Izgredi v Parizu, policija je s solzivcem posredovala proti protestnikom, ki so zažgali prikolico tovornjaka. Foto: Reuters
Izgredi v Parizu, policija je s solzivcem posredovala proti protestnikom, ki so zažgali prikolico tovornjaka. Foto: Reuters

Zaprte so tudi številne šole. Ministrstvo za izobraževanje namreč predvideva, da bo stavkalo 55 odstotkov učiteljev. V Parizu naj bi se jih stavke udeležilo 78 odstotkov, zato bo odprtih le okoli 30 odstotkov šol.

V ambulantah za nujno medicinsko pomoč po državi bo delalo manj osebja.

Vlada svarila pred nasilnimi protesti

Na Elizejskih poljanah so bile že dopoldne razporejene protiizgredne enote policije, ki so pešcem pregledovale torbe. Vlada je namreč svarila pred nasilnimi skupinami, ki naj bi se udeležile protestov.

Notranji minister Cristophe Castaner je dejal, da pričakujejo tisoče anarhistov in radikalnejših "rumenih jopičev". Odredil je zaprtje trgovin na predvideni trasi protesta. Prav tako so zaprli več znamenitosti, kot so Eifflov stolp, Musee d'Orsay ter dvorec Versailles.

Macron želi poenostaviti pokojninski sistem

Veliko ljudi se je zaradi stavke na delo odpravilo s kolesom. Foto: Reuters
Veliko ljudi se je zaradi stavke na delo odpravilo s kolesom. Foto: Reuters

Stavke zaradi nasprotovanja načrtovani spremembi pokojninskega sistema v Franciji potekajo že več mesecev. Predsednik Emmanuel Macron želi z reformo uvesti univerzalni pokojninski sistem, ki bi odpravil bonitete zaposlenih v državnih prevoznih in komunalnih podjetjih ter nekaterih drugih uslužbencev.

Trenutni sistem obsega več kot 40 različnih sistemov, od katerih številni predvidevajo tudi različne starosti za upokojevanje. Macron sistem označuje za nepoštenega in predragega. Predlaga takšnega, v katerem bi imel vsak upokojenec enake pravice glede na število denarja, ki bi ga prispeval.

Bolj levo usmerjeni sindikati, ki jim članstvo in podpora javnosti v zadnjih letih upadata, skušajo ostati pomembni v boju proti Macronu, ki ga "rumeni jopiči" označujejo za predsednika bogatih.

Francijo ohromila stavka proti pokojninski reformi