Kot razlog je navedla velike razlike med glavnima blokoma strank. "V negotovih parlamentarnih razmerah moramo na eni strani tolerirati drug drugega, da bi prišli do sestave vlade. Trenutno ni osnove za kaj takega," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v kratki izjavi dejala Annie Loof, potem ko je o tem seznanila predsednika švedskega parlamenta Andreasa Norlena.

Ta je prejšnji teden predsednici Sredinske stranke dal mandat, da razišče možnosti za sestavo nove vlade. Ob tem ni izključil možnosti, da bi voditeljica te stranke tudi prevzela premierski položaj.

Annie Loof je zdaj pojasnila, da so ji tako socialdemokrati kot konservativci sporočili, da ne bodo podprli vlade, ki je ne bi vodili sami. Dodala je, da so se stranke na pogovorih strinjale o številnih vprašanjih, vključno z reformo davčnega sistema, izboljšanjem zakonodaje in skrajšanjem čakalnih vrst v zdravstvu, največje razlike pa so bile glede reforme delavske zakonodaje. V pogovore Annie Loof ni vključila Leve stranke in skrajno desnih Švedskih demokratov.

Zastoj po volitvah
Splošne volitve 9. septembra so na Švedskem prinesle politični zastoj med dvema glavnima političnima zavezništvoma v državi, ki ga na eni strani vodijo socialdemokrati, na drugi pa konservativci. Nobena stran v 349-sedežnem parlamentu nima večine, kar zapleta sestavo nove vlade.

Predsednik parlamenta Norlen naj bi se o trenutnih razmerah pogovarjal z voditelji parlamentarnih strank, na petkovi novinarski konferenci pa sporočil, kako naprej.

Vodji švedskih konservativcev Ulfu Kristerssonu je prejšnji teden prav tako spodletelo, da bi oblikoval vlado, saj v parlamentu ni dobil zaupnice. Vlado začasno vodi dosedanji premier in vodja socialdemokratov Stefan Löfven, ki konec septembra v parlamentu prav tako ni dobil zaupnice.

Predsednik švedskega parlamenta lahko mandat za sestavo vlade podeli do štirim kandidatom. Če nobenemu oziroma nobeni od njih ne uspe, bo treba razpisati predčasne volitve.