Papež je v Vatikanu ustoličil 13 novih kardinalov. Foto: Reuters

Papež je novincem naročil, naj pokažejo božje sočutje do trpečih. Med novimi kardinali so štirje, ki so zadnja leta delovali na področju zaščite beguncev. Novoimenovani kardinali delijo papeževe pastoralne pomisleke, saj so zadnja leta delovali na področju zaščite beguncev, spodbujali dialog z muslimani in maševali v revnih oddaljenih škofijah.

Deset izmed trinajstih novih kardinalov je mlajših od 80 let in ima s tem pravico voliti novega papeža. Skupno število kardinalov z volilno pravico se je tako dvignilo na 128, Frančišek pa je v svojem papeževanju imenoval 52 odstotkov "volivcev", s čimer se povečuje možnost, da bo usmeritev prihodnjega papeža podobna Frančiškovi, poroča Associated Press.

Do imenovanja prihaja v prelomnem času za Frančiška, saj vse več konservativnih katoliških predstavnikov izraža nasprotovanje njegovemu papeževanju. Po njihovem mnenju bi se papež moral manj osredotočati na teme, kot sta okolje in prebežniki, ter se posvetiti poučevanju, tako kot njegov predhodnik papež Benedikt XVI.

Škofovska sinoda v znamenju požarov in pomanjkanja duhovnikov

Požari so se zaradi dežja in naporov vojske močno zmanjšali

V nedeljo se v Vatikanu začenja tritedenska škofovska sinoda, ki bo posvečena Amazoniji, na kateri bodo govorili o požarih v amazonskem pragozdu ter o pomanjkanju duhovnikov v regiji. Medtem ko je bilo v Sloveniji lani glede na letno poročilo Slovenske škofovske konference (SŠK) na enega duhovnika okoli 1.485 ljudi, jih je na območju Amazonije na enega duhovnika okoli 14.000.

Papež Frančišek je naklonjen posvečevanju poročenih moških in dodeljevanju uradnih cerkvenih služb ženskam, ki pa še vedno ne bi mogle postati duhovnice. Njegova predloga znova delita Cerkev ‒ konservativna struja svari pred sprejemom krivoverskih odločitev.

Ena izmed redkih cerkva v brazilskem amazonskem pragozdu, kjer domačini zaradi oddaljenosti tudi po več mesecev čakajo na opravljanje zakramentov, ki jih lahko izvede le duhovnik. Foto: AP

Papež je junija objavil delovni dokument za sinodo z naslovom Nove poti za Cerkev in celostno ekologijo, v katerem išče rešitve, s katerimi bi amazonskim ljudstvom pomagali preživeti, obenem pa ohraniti duhovno identiteto. Predlaga medkulturni dialog in praktične rešitve, s katerimi bi v duhovniške vrste lahko privabili več avtohtonega prebivalstva. Sinoda bo tudi okolju prijazna, saj bodo škofje pili iz kozarcev, ki jih je mogoče reciklirati, mape z gradivi bodo iz naravnih vlaken, z uvedbo spletnih akreditacij pa bodo prihranili papir.

Največ prahu dviguje papežev predlog, da bi pomanjkanje duhovnikov v Amazoniji reševali s posvečevanjem "preizkušenih" ovdovelih ali poročenih moških (viri probati), ki so se izkazali s svojim življenjem in bi želeli postati duhovniki. Frančišek sicer poudarja, da na sinodi ne bo govora o odpravi celibata, temveč le o posvečevanju poročenih moških v izjemnih primerih.

V Katoliški cerkvi rimskega obreda je za zdaj mogoče zgolj posvečevanje neporočenih moških, ki se zaobljubijo celibatu. Posvečevanje poročenih je mogoče v cerkvah vzhodnega obreda in ob posebnih zgodovinskih ali pastoralnih okoliščinah.

Izjeme od celibata le v nujnih primerih

Odločitev o rešitvi problema pomanjkanja duhovnikov v Amazoniji bo pomembna za Cerkev po vsem svetu, čeprav v Vatikanu tega nihče ne obeša na veliki zvon. Sklepi vseh sinod, tudi lokalnih, namreč po papeževi potrditvi postanejo obče veljavni.

Brazilski kardinal Claudio Hummes, ki sodeluje pri pripravi sinode, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA pojasnil, da izjeme od celibata ne bi veljale za ves svet, ampak le v izredno nujnih primerih. Odprave celibata tako na tokratni sinodi ni pričakovati, bi se pa lahko odprlo okno za izjeme.

Papež ustoličil 13 kardinalov