Foto: EPA

To je na srečanju vplivne ameriško-izraelske lobistične organizacije Aipac v Washingtonu danes napovedala romunska premierka Viorica Dancila. Ob tem je izrazila nadaljnjo podporo Romunije judovskemu ljudstvu in izraelski državi.

"Kot predsednica romunske vlade in vlada, ki jo vodim, bova naše veleposlaništvo preselili v Jeruzalem, glavno mesto Izraela," je dejala Dancila.

Lahko vam obljubim, da bo Romunija ostala zvesta prijateljica in najmočnejši evropski glas v podporo judovskemu ljudstvu in državi Izrael.

Premierka Viorica Dancila

"Lahko vam obljubim, da bo Romunija ostala zvesta prijateljica in najmočnejši evropski glas v podporo judovskemu ljudstvu in državi Izrael."

Dancila je še dejala, da je nanjo naredila vtis odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da preseli veleposlaništvo ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem, ki si ga sicer za prestolnico svoje prihodnje države želijo tudi Palestinci.

Dancila je dejala, da je na njeno odločitev močno vplivala Trumpova. Foto: EPA

Članice EU-ja glede vprašanja razdvojene

ZDA so decembra 2017 priznale Jeruzalem kot izraelsko glavno mesto, maja lani pa preselile svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Temu je sledila tudi Gvatemala, Avstralija pa je uradno priznala zahodni Jeruzalem za prestolnico Izraela, vendar veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj še ni preselila.

Za preselitev svojega diplomatskega veleposlaništva v Jeruzalem sta se med drugim izrekli tudi Češka in Brazilija.

V skladu z mednarodnim soglasjem naj države ne bi imele veleposlaništev v Jeruzalemu. Status tega mesta naj bi namreč določili v mirovnih pogajanjih med Izraelci in Palestinci.

Izrael si za prestolnico lasti celoten Jeruzalem, Palestinci pa za prestolnico svoje prihodnje države terjajo vzhodni del Jeruzalema.

Napoved Romunije o preselitvi veleposlaništva prihaja v času, ko država predseduje Evropski uniji. Države članice EU-ja glede odločitve Washingtona o preselitvi veleposlaništva niso bile enotnega mnenja.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je bila do odločitve kritična, vendar pa zaradi nasprotovanja Romunije, Madžarske in Češke kritike ni mogla izraziti v imenu vseh članic Unije.