Množični shod
Množični shod "Za spodobno Slovaško" ob drugi obletnici umora Jana Kuciaka. Foto: EPA

"Volitve spremlja pričakovanje sprememb zaradi korupcije in škandalov v zadnjih 14 letih," je pred volitvami za MMC dejal Miha Kragelj, ki je doktoriral iz slovensko-slovaških odnosov in že več let živi v Bratislavi.

70 odstotkov Slovakov ne zaupa več vladi in parlamentu, je ugotovila raziskava Eurobarometra novembra lani. Volitev naj bi se udeležilo kar tri četrtine volilnih upravičencev, kar je dobre pol milijona več ljudi, kot jih je prišlo na zadnje volitve leta 2016. Rekordna bo tudi udeležba Slovakov po svetu, saj je 60.000 volilnih upravičencev oddalo zahtevek za glasovanje po pošti.

Zadnja anketa civilne platforme 50dni.sk je pokazala, da naj bi na volitvah največ glasov dobila opozicijska stranka Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (OĽaNO) pod vodstvom Igorja Matoviča, porast priljubljenosti in tretje mesto pa se obeta tudi skrajnodesničarski stranki Ljudska stranka naša Slovaška Mariana Kotlebe. Stranka Smer–SD Roberta Fica in sedanjega premierja Petra Pellegrinija naj bi osvojila drugo mesto.

"Ozračje na Slovaškem je precej napeto in izjemno polarizirano zaradi kriminalnih dejstev, ki jih naše oblasti odkrivajo v zadnjih dveh letih. Sprememba je postala modna beseda, gre za osrednje geslo teh volitev," pojasnjuje profesor in lektor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Jozef Pallay, ki dobro pozna razmere v obeh državah.

Za vstop v slovaški parlament se poteguje 25 strank. Volitev naj bi se udeležilo kar 75 odstotkov volilnih upravičencev, le 11 odstotkov pa še ni odločenih. Foto: MMC RTV SLO
Za vstop v slovaški parlament se poteguje 25 strank. Volitev naj bi se udeležilo kar 75 odstotkov volilnih upravičencev, le 11 odstotkov pa še ni odločenih. Foto: MMC RTV SLO

Umor Kuciaka sprožil padec domin

Slovaško pravosodje dve leti po mafijskem umoru novinarja Jana Kuciaka in zaročenke Martine Kušnirove še naprej razpreda klobčič korupcije, ki ga je začel razvozlavati prav Kuciak s pisanjem o povezavah med italijansko mafijo in slovaško politiko.

Preiskava umora Kuciaka je pokazala, da naj bi lovke domnevnega naročnika umora Mariana Kočnerja segale tudi v pravosodje in politiko, kar pa je samo vrh ledene gore in še zdaleč ne edina korupcijska afera na Slovaškem.

Umor novinarja in počasen potek policijske preiskave sta sprožila ogorčenje javnosti – Slovaki so na ulicah večjih mest uprizorili največje proteste po žametni revoluciji in zahtevali politični davek za nekaznovan umor.

"Dovolj je bilo korupcije!" Na korupcijo v vladnih vrstah je Slovaško v poročilu opozoril tudi Svet Evrope. Foto: EPA

Množični protesti spomnili na žametno revolucijo

"Leta 2018 se je zgodilo nekaj zelo prelomnega. Prišlo je do medijskega in družbenega aktivizma. Široke množice so stopile na ulice, ne samo v Bratislavi, in zahtevale spremembe. Šlo je za zelo jasen poziv političnim oblastem, da nekaj s to družbo ni prav. Veliko vzporednic je tudi z obletnico dogodkov leta 1989 in 1988 na Slovaškem," je dogajanje ocenila profesorica slovaške literature na Filozofski fakulteti v Ljubljani Špela Šramel.

Afera Gorila – skrivni dogovori podjetij, vlade in policije?

Oktobra lani so slovaški mediji za nameček začeli objavljati tudi izseke zvočnih posnetkov afere Gorila. Dogajanje sega v leti 2005 in 2006, ko je slovaška obveščevalna služba prisluškovala pogovorom v stanovanju nekdanjega policista, v katerem se je takratni politični vrh sestajal z oligarhi in sklepal nezakonite posle.

Na srečanjih naj bi sodelovali podjetniki, predstavniki policije, namestnik premierja Mikulaša Dzurinde in vodja stranke Smer ter donedavni premier Robert Fico. Sedanji premier Peter Pellegrini vztrajno zanika, da je bil navzoč pri dogovorih v konspiracijskem stanovanju.

Prvi delci posnetkov so v javnost pricurljali leta 2011, vendar je sodišče zavračalo uporabo posnetkov kot dokazov, saj naj bi bili pridobljeni nezakonito in so nepopolni. Policija je nato med hišnimi preiskavami umora Kuciaka originalne posnetke našla v sefu Kočnerja.

Odstopljeni premier Robert Fico, eden izmed (domnevnih) antagonistov afere Gorila, za zdaj ostaja na čelu stranke Smer–SD. Foto: Reuters
Odstopljeni premier Robert Fico, eden izmed (domnevnih) antagonistov afere Gorila, za zdaj ostaja na čelu stranke Smer–SD. Foto: Reuters

Afera Threema – preiskava umora razkrila več goljufij Kočnerja

V sklopu preiskave umora Kuciaka je policija vdrla v Kočnerjev osebni telefon in odklenila osebna sporočila, poslana prek aplikacije Threema. "Naroči ji, naj naredi, kar mora, sicer bo končala a la Kuciak," je Kočner, denimo, pisal nekdanji namestnici ministra za pravosodje, Moniki Jankovski. Namigoval pa je na Zuzano Maruniakovo, sodnico v primeru sodbe med Kočnerjem in Televizijo Markiza.

V četrtek je kazensko sodišče v Bratislava na podlagi sporočil iz Threeme Kočnerja in Pavla Ruska, lastnika Televizije Markiza, obsodilo na 19 let zapora. Obsojena sta ponarejanja založnic, s katerimi je Kočner od Ruska leta 2016 pridobil 69 milijonov evrov, poroča The Slovak Spectator.

Rusko–Troškova–Fico–mafija

Pavel Rusko je pred leti za svojo asistentko najel slovaško kandidatko za mis universe Mario Troškovo, ki je pozneje postala asistentka slovaškega premierja Roberta Fica in nato odstopila po umoru Kuciaka in njegove partnerice Martine Kušnirove.

Kuciak je pisal, da je prav Troškova povezava med slovaško vlado in italijansko mafijo – povezana je bila z italijanskim poslovnežem Antoniem Vadalo, ki vodi mrežo kmetijskih podjetij na vzhodu Slovaške in ga italijanski tožilci sumijo sodelovanja pri preprodaji kokaina mafijske združbe 'Ndrangheta.

"Ljudje so se navadili na korupcijske afere"

"Če ne bi bilo sodnega postopka proti naročnikom umora Kuciaka, sploh ne bi izvedeli, kaj se dogaja na tožilstvu, na sodiščih, v policiji," povzema Jozef Pallay.

Miha Kragelj ob tem meni, da so se ljudje nekako navadili na korupcijske afere in so ob obletnici umora Kuciaka prejšnji teden namesto k protestom raje pozivali k udeležbi na volitvah.

Kritičen je tudi do preiskave umora: "Sistem se čisti preveč sporadično, saj preiskujejo le tiste ljudi, ki so bili v stikih s Kočnerjem in omenjeni v Threemi, v ozadju pa se po tiho govori o veliko večjih ribah in omrežjih med politiko, pravosodjem, policijo in finančnimi skupinami".

Po odstopu Roberta Fica je vodenje vlade prevzel Peter Pellegrini, vendar je med strankarskima rivaloma veliko nestrinjanj. Pellegrini upa na mandat za sestavo vlade. Foto: EPA
Po odstopu Roberta Fica je vodenje vlade prevzel Peter Pellegrini, vendar je med strankarskima rivaloma veliko nestrinjanj. Pellegrini upa na mandat za sestavo vlade. Foto: EPA

Odstopi ministrov in premierja niso zrušili vlade

Protesti so sprožili obotavljajoče odstope v slovaškem političnem vrhu. Prvi je odstopil minister za kulturo Marek Maďarič. Sledila sta že omenjena svetovalka premierja Maria Troškova in vodja sveta za nacionalno varnost Viliam Jasan, ki ju je Kuciak omenjal v članku o povezavah med slovaškimi politiki in italijansko mafijo.

Šele po treh tednih protestov je odstopil notranji minister Robert Kalinak, zamenjali so direktorja policije Tiborja Gašparja, nazadnje pa je odstopil tudi sam premier Robert Fico, na čelu vlade pa ga je nasledil podpredsednik in strankarski kolega Peter Pellegrini.

Vladajoči manjšinski koaliciji v sestavi socialdemokratske stranke Smer–SD, Slovaške nacionalistične stranke (SNS) in stranke madžarske manjšine Most–Híd ter s podporo štirih neodvisnih poslancev se je kljub pretresom uspelo izogniti predčasnim volitvam in izpeljati štiriletni mandat.

Zadnja poteza vlade 13. pokojnina

Smer–SD in SNS sta poskušali volivce v zadnjem trenutku pridobiti z uvedbo 13. pokojnine in drugimi piškotki, opozicijski poslanci pa so jim odgovorili s poročno torto.

Stranki sta prejšnji teden sklicali izredno zasedanje parlamenta, na katerem sta poskušali po skrajšanem postopku, ki se na Slovaškem uporablja zgolj v izrednih primerih, odobriti 13. pokojnino za upokojence, podvojitev otroškega dodatka in ukinitev avtocestnih vinjet. Sedmim opozicijskim poslancem je uspelo sklic izredne seje 19. februarja preložiti za en dan, s tem da so zasedli govorniški oder in nanj postavili poročno torto.

Umorjenega novinarja Jana Kuciaka Slovaki postavljajo ob bok soimenjakoma Palachu in Husu. Foto: MMC RTV SLO
Umorjenega novinarja Jana Kuciaka Slovaki postavljajo ob bok soimenjakoma Palachu in Husu. Foto: MMC RTV SLO

Poročna torta kot simbol sodelovanja socialdemokratov in nacionalistov s skrajno desnico

Poročna torta simbolizira prvi znak sodelovanja med dvema vladnima strankama in opozicijsko skrajno desničarsko stranko Ljudska stranka naša Slovaška, ki je vladajoči koaliciji zagotovila potrebne glasove za nepričakovano sklepčnost na izredni seji – na kateri so naposled tik pred volitvami odobrili 13. pokojnino in povišanje otroškega dodatka, ne pa tudi ukinili vinjet.

Sogovornik Jozef Pallay pri tem spominja na podobne ukrepe socialdemokratske vlade pred volitvami leta 2014, ko so uvedli brezplačen železniški prevoz po državi za študente in upokojence iz EU-ja.

Nezakonita anketa prvič pokazala na zmago opozicije

Na volitvah se bodo predstavniki 25 strank potegovali za 150 mest v slovaškem parlamentu. Zadnje uradne ankete 14 dni pred volitvami so še kazale na zmago stranke Smer–SD, vendar po zadnjih neuradnih anketah civilne iniciative 50dni izpred štirih dni – na Slovaškem namreč velja moratorij na objavo anket dva tedna pred volitvami – kaže na zmago stranke OĽaNO. Miha Kragelj je za MMC pomagal sestaviti profile glavnih strank pred volitvami:

"Odloči to," je volilno geslo Igorja Matoviča, ki obljublja konec koruptivnih praks. Foto: EPA

OĽaNO

OĽaNO – kratica za "običajni ljudje in neodvisne osebnosti" – je bila do zdaj v parlamentu druga največja opozicijska stranka. Njen karizmatični voditelj Igor Matovič je nekakšen enfant terrible slovaške politike – udeležuje se protestov, nagovarja "navadne ljudi" in večkrat poskrbi za razburjenje v parlamentu – na zasedanju se je, denimo, pojavil v majici "Fico lopov". Nedavno je na vilo nekdanjega socialdemokratskega finančnega ministra, ki se je zatekel v Cannes, obesil transparent z napisom "Slovaška last", saj da je bila kupljena z ukradenim denarjem državljanov. Stranka uživa visoko podporo tudi med mladimi. Zadnje ankete ji napovedujejo 19-odstotno podporo.

Smer–SD

Socialdemokratska stranka je z izjemo dvoletnega vladanja politične desnice na oblasti že tri mandate. Nekdanji premier Fico, ki je v preteklosti neuspešno kandidiral za predsednika države, si je po odstopu s položaja premierja skušal zagotoviti mesto ustavnega sodnika, a mu to ni uspelo in tako ostaja na čelu stranke. Vse očitnejša postajajo nestrinjanja med Ficem in Pellegrinijem, nazadnje, denimo, pri imenovanju novega finančnega ministra in jeseni glede reforme zdravstvenega sistema. Stranka navkljub vsem škandalom le počasi izgublja podporo svojih volivcev, ki jih ima zlasti med starejšo generacijo. Napovedujejo ji 16-odstotno podporo.

Kotlebovci – ĽSNS

Kotlebovci – Ljudska stranka naša Slovaška naj bi po napovedih na volitvah imela trdno podporo – obeta se ji deset odstotkov podpore. Skrajno desničarska stranka, ki jo mnogi označujejo za neofašistično, ima podporo predvsem med mladimi iz osrednje in vzhodne Slovaške, sitimi političnega establišmenta. Stranka je zelo dejavna tudi na družbenih omrežjih, kjer uspešno širi svojo agendo. Ena od ključnih točk njene kampanje je nov referendum o članstvu Slovaške v EU-ju in zavezništvo Nato.

Voditelj Marian Kotleba poveličuje prvo Slovaško republiko, marionetno državo nacistične Nemčije, in uporablja njihovo ikonografijo. Foto: Reuters
Voditelj Marian Kotleba poveličuje prvo Slovaško republiko, marionetno državo nacistične Nemčije, in uporablja njihovo ikonografijo. Foto: Reuters

ĽSNS je sovražno uperjen proti tujcem in Romom v državi. Poslancu Milanu Mazurku, znanemu tudi po tem, da je sredi Auschwitza zanikal holokavst, so zaradi izjav o "ciganskem terorju" in primerjanju Romov z živalmi odvzeli poslanski mandat, a se mu obeta ponovna izvolitev.

Stranka je organizirala celo straže na vlakih, na katerih naj bi etnične Slovake branili pred Romi, pri čemer so bili vardisti oblečeni v zelene majice z dvojnim križem, ki spominja na simbol Hlinkove garde iz časa nacizma. Voditelj Marian Kotleba odkrito poveličuje prvo Slovaško republiko, ki je leta 1939 nastala kot marionetna država nacistične Nemčije.

Koalicija strank PS in Skupaj

Mlade volivce nagovarja tudi nova koalicija strank Progresivna Slovaška in Skupaj, iz vrst katere prihaja tudi predsednica Zuzana Čaputová. Stranka je priljubljena zlasti med mladimi, ker ni povezana z nobenim izmed korupcijskih škandalov v državi, napovedujejo ji dobrih devet odstotkov glasov. Večja podpora se jim izmika zaradi imenovanja mladega in neizkušenega vodilnega kandidata Michala Trubana, ki v javnih nastopih ni bil prepričljiv.

Smo družina

Stranka Smo družina podpira tradicionalne krščanske vrednote, pri čemer še posebej poudarjajo pomen tradicionalne družine. Ob tem ne gre prezreti, da ima vodja stranke, uspešni podjetnik Boris Kollar, deset otrok z devetimi različnimi ženskami. Stranka napoveduje boj proti političnim oligarhom in korupciji, med ključnimi točkami programa pa je tudi širitev stanovanjskega sklada. Napovedujejo ji sedem odstotkov glasov.

SaS

Stranka Svoboda in solidarnost (SaS) je liberalna stranka pod vodstvom Richarda Sulika, za katerega so pri prejšnjih volitvah pričakovali, da bo povezal opozicijo in sestavil vlado, kar pa se ni zgodilo. Stranka ima na tokratnih volitvah sicer enega od obsežnejših in najbolj razdelanih programov, ankete pa ji napovedujejo sedem odstotkov glasov.

Za ljudi

Za ljudi je še ena novoustanovljena stranka, ki se je vzpostavila pod vodstvom nekdanjega predsednika Andreja Kiske. Stranka ima v svojih vrstah številne uveljavljene strokovnjake, vendar ji je podpora v zadnjih tednih upadla, ko je na dan znova prišel Kiskov škandal preprodaje parcel pod Tatrami. Napovedujejo ji dobrih šest odstotkov glasov.

Koalicijski partnerici na robu izpada

Glede na zadnje ankete dosedanji koalicijski partnerici Slovenska nacionalna stranka (SNS) in Most–Híd ne bosta dosegli petodstotnega parlamentarnega praga – pa čeprav je SNS zaslužen za priljubljene ukrepe, kot je uvedba znižane davčne stopnje za nujne potrebščine in uvedba rekreacijskih bonov, Most pa je od vlade po protestih pred dvema letoma jasno zahteval menjave ministrov in je zaslužen, da je vlada sploh lahko nastala. Madžarska stranka se je vladi sredi množičnega prihoda beguncev v Evropo pridružila, da bi preprečila desničarski ekstremizem.

Ironično je Most-Híd zdaj na robu izpada iz parlamenta, podpora kotlebovcem pa raste. Vse stranke sicer za zdaj še vztrajno zavračajo sodelovanje z njimi. Glede na to, da naj bi se v parlament uvrstilo okoli sedem strank, bo sestavljanje koalicije tokrat še posebej težavno.

Na udaru kampanje znova Romi

"Okoljskih tem v zadnji kampanji ni bilo, politiko so pri svoji retoriki posvetili obljubam o čistosti in ponovnem postavljanju temeljev moralnosti," ocenjuje Špela Šramel.

Stranke so se poleg obljub o izkoreninjanju korupcije znova osredinili na Rome, manjšino z okoli 400.000 pripadniki na Slovaškem. Zaradi spodbujanja sovraštva je bil poleg Mazurka ovaden tudi nekdanji premier Fico.

"Romsko tematiko na vsakih volitvah izkorišča ogromno strank. Postavijo jih v središče zanimanja in obljubljajo, da bodo naredile 'red z lenuhi'," opozarja Pallay.

Nestrinjanje s politiko skrajne desnice. Foto: Reuters
Nestrinjanje s politiko skrajne desnice. Foto: Reuters

Na Slovaškem še vedno obstaja veliko "romskih naselij". Špela Šramel ob tem poudarja, da so nevladne organizacije in mediji s pomočjo sredstev socialnega sklada Evropske unije dosegli velik napredek pri sobivanju Romov in etničnih Slovakov. Poudari dobre izkušnje projekta, pri katerem so mladi učitelji za eno leto poučevali v romskih skupnostih.

Slovaški kapital skoncentriran na zahodu države

Med predvolilnimi temami sta bila tudi gospodarstvo in 5,6-odstotna brezposelnost. "Še vedno dohitevamo razvitejše države, a po gospodarskih številkah Slovaška v makroekonomskih pogledih sploh ni slaba," pravi Pallay, ki je prišel v Slovenijo, ko je bil slovenski BDP še "trikrat večji" od slovaškega.

Razlike so danes precej manjše – leta 2017 je BDP na prebivalca na Slovaškem znašal 17.600 dolarjev, na Češkem 20.370 dolarjev, v Sloveniji pa 23.600 dolarjev.

Pallay kot pomembne korake za gospodarski napredek po prehodu iz težke industrije navaja nepriljubljene ukrepe – odprtje trga tujim investitorjem, priključitev Evropski uniji in uvedbo evra.

Kapital le na zahodu države

Volkswagen je v 90. letih kupil bratislavsko proizvodnjo avtomobilov. Danes ima svoje tovarne v Nitri Jaguar-Land Rover, v Trnavi Peugeot-Citroen ter v Žilini Kia Motors. Rastoča avtomobilska industrija je na Slovaško zvabila tudi tujo delovno silo, zlasti iz Srbije in Ukrajine. V Bratislavi imajo svoje regionalne sedeže tudi tehnološki velikani IBM, Microsoft in Dell ter nekatere korporacije, kot je Amazon.

Vendar Miha Kragelj opozarja na centralizacijo slovaškega kapitala, ki je skoncentriran predvsem na zahodu države. Povprečna plača v Bratislavi je dobrih 1.300 evrov bruto, v regiji Prešov pa le okoli 840 evrov. Tudi zloglasne "doline lakote" v državi še zmeraj obstajajo, a le na južnem osrednjem delu države ob madžarski meji, kjer je revščina najhujša.

Umor Kuciaka je osvetlil prepredenost korupcije v politiki in sodstvu. Foto: MMC RTV SLO
Umor Kuciaka je osvetlil prepredenost korupcije v politiki in sodstvu. Foto: MMC RTV SLO

Volitve kot umeščanje države v evropski kontekst

Prebivalci Slovaške bodo na volitvah v soboto izbirali tudi prihodnjo usmeritev države. Celo Svet Evrope je Slovaški svetoval, "naj sprejme več ukrepov za preprečevanje korupcije v vladnih vrstah". Prebivalci države, ki jo mnogi pogosto zamenjujejo s Slovenijo, pa bodo odločali tudi o umeščanju slovaške v evropski kontekst, saj je vse več političnih strank skeptičnih do Evropske unije in slovaške prihodnosti v njej.

Podobnost Slovaške s Slovenijo pa se ne konča le pri državnih simbolih in jeziku, temveč tudi pri miselnosti, kar predavateljica slovaške literature Špela Šramel strne z mislijo, da se "kljub svoji majhnosti počutimo tako edinstvene".