V koaliciji Vivaldi, kot so jo poimenovali, so zeleni, liberalci in socialdemokrati iz obeh delov države ter flamski krščanski demokrati. Skupaj so osvojili 53,4 odstotka glasov.

Stranke so se za premierja odločale med De Croojem in valonskim socialistom Paulom Magnettejem. Oba je za pogajalca imenoval belgijski kralj, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Alexander De Croo je 44-letni flamski liberalec, v dozdajšnji začasni vladi pa je bil finančni minister. Zamenjal bo Sophie Wilmes, ki je kot prva ženska vodila belgijsko vlado, in sicer med pandemijo covida-19, ampak nikoli ni dobila parlamentarne večine.

"Prisegam zvestobo kralju, poslušnost ustavi in zakonom belgijskega naroda," je dejal 44-letni De Croo pred belgijskim kraljem Philippejem. Zaprisego je izrekel v treh uradnih jezikih Belgije: francoščini, nizozemščini in nemščini.

V koaliciji ne bodo sodelovali flamski nacionalisti N-VA, ki so na volitvah maja lani s 16 odstotki postali najmočnejša stranka. Tudi skrajno desna Vlaams Belang (Flamski interes) ni del koalicije.

Belgija je znana po politični nestabilnosti, od decembra 2018 ji je vladala manjšinska koalicija, potem ko je stranka N-VA zapustila vlado liberalnega Charlesa Michela.

Presegli 10.000 žrtev covida-19

V Belgiji, gosto poseljeni državi z 11,5 milijona prebivalcev, so medtem presegli število 10.000 žrtev novega koronavirusa. Po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa ima Belgija tretji največji delež smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev na svetu.

Ob tem je treba dodati, da Belgija šteje smrtne žrtve širše kot nekatere druge države. Tako mednje uvrsti vse, za katere se tudi le sumi, da so umrli zaradi novega koronavirusa, ne pa zgolj tistih, ki so bili pozitivni na novi koronavirus, poroča Guardian.

Na oblasti so letele močne kritike zaradi ravnanja v domovih za starejše, kjer so potrdili 50 odstotkov vseh žrtev. Javnost, ki vladi očita, da je te domove prepustila same sebi, poziva k javni preiskavi.