Arabska pomlad je pred dvema letoma v države Bližnjega vzhoda in severne Afrike prinesla upanje v demokracijo, človekove pravice in boljše življenje. Toda medtem ko so diktatorski režimi v Tuniziji, Egiptu, Jemnu in Libiji padli, se sirski predsednik Bašar Al Asad še vedno oklepa oblasti, v državi pa divja krvava vojna.

Vsaka stran na svojih okopih
Nemiri so se začeli 15. marca leta 2011, ko so po aretacijah v mestu Dara na jugu države izbruhnili protesti po vsej državi. Toda Asadov režim je sprva mirne proteste, na katerih so državljani zahtevali reforme, nasilno zatrl. Njihov odziv zato ni bil nikakršno presenečenje. Čeprav so številni Sirci verjeli, da bodo spremembe dosegli na miren način, jih je vse več poseglo po orožju, s katerim so se uprli režimu. Danes je država v gospodarskem in humanitarnem razsulu.

Uporniki so v dveh letih zavzeli obsežna območja, vendar naraščajoče napetosti med liberalnimi in zmernimi muslimani na eni strani ter vse močnejšimi islamisti na drugi vzbujajo skrb, da bo Sirijo zajela sektaška vojna. V zadnjih meseecih tako obe strani vztrajata na svojih okopih. Združeni narodi so ta teden znova opozorili, da grozi državi vseobsežna katastrofa.

V Siriji za zdaj tako uporniki kot Asad ne popuščajo, na vidiku pa ni ne političnega ne vojaškega konca krize.

Svet vojno opazuje od strani
Svet je glede Sirije še vedno razdeljen. V ZN-u sprejetje enotnega stališča preprečujeta dolgoletni zaveznici Damaska, Rusija in Kitajska. Toda tudi zahodne države, kot so ZDA, Velika Britanija in Francija, ki zahtevajo Asadov odhod, upornikov ne zalagajo s težkim orožjem, ki ga potrebujejo za zmago.

Rusija in Iran zaveznika Bašarja Al Asada
Prav o tem, torej o odpravi embarga Evropske unije na izvoz orožja v Sirijo, bodo morda razpravljali voditelji članic 27-terice na vrhu Unije v Bruslju. Francija in Velika Britanija sta namreč v četrtek ponovili, da želita delno odpravo embarga, ki bi omogočila, da oborožita sirske opozicijske upornike. Dobavljanje ruskega orožja Siriji daje sirskemu režimu nepravično prednost, je opozoril francoski zunanji minister Laurent Fabius.

"Pariz je pripravljen na oborožitev upornikov. Ne moremo dovoliti, da režim ubija ljudi, ta režim, ki ne dovoljuje nikakršne politične tranzicije. Vemo, da orožje, predvsem rusko, že prihaja v Sirijo, a konča v rokah Bašarja Al Asada," je dejal francoski predsednik Francois Hollande, ki je s prstom pri dobavi orožja pokazal tudi proti Iranu.

ZDA se še drži ob strani. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da "se Washington ne želi znajti v središču notranjih razprav, kljub temu pa bi radi videli, da bi kar največ držav ponudilo pomoč sirski opozicijski koaliciji".

Med najbolj zadržanimi za odpravo prepovedi uvoza orožja so v EU-ju Nemčija, Avstrija in Švedska, ZN pa opozarja tudi pred nevarnostjo, da bi se v sirske notranje boje lahko še bolj vpletel Libanon.

Tudi v četrtek so se napadi sicer nadaljevali. Po poročanju prič so vladne sile bombardirale več mest, tudi zahodno mesto Homs.