Rusija se še ni izrekla o svojem nastopu pred sodiščem. Foto: EPA
Rusija se še ni izrekla o svojem nastopu pred sodiščem. Foto: EPA
Gruzijci in Osetijci si želijo le miru. Foto: EPA

Tbilisi je prošnjo na ICJ vložil 14. avgusta, zdaj pa bo imel na voljo tri dni, da predstavi svoje argumente. Sodišče bo potem svojo odločitev sprejelo v nekaj tednih. Zaradi domnevnih dejanj etničnega čiščenja je Gruzija 12. avgusta vložila tožbo zoper Rusijo. Ker pa lahko traja več mesecev, preden se sodišče odloči, ali bo vodilo primer, je Gruzija dva dni pozneje zaprosila za začasne varnostne ukrepe.

Za zdaj je neodvisnost Abhazije in Južne Osetije poleg Rusije priznala le Nikaragva.

V vlogi Gruzija prosi sodišče, naj Rusiji odredi "sprejetje vseh potrebnih ukrepov, ki bi zagotovili, da etnični Gruzijci ali kdor koli drug ne bo predmet nasilnih ali prisilnih dejanj rasne diskriminacije." Poleg tega mora Rusija etničnim Gruzijcem, ki so bili izgnani iz Južne Osetije in Abhazije, dovoliti vrnitev. Tbilisi trdi, da je trenutno desetina gruzijskih državljanov, razseljenih znotraj države.

Gruzija želi, da bi bili ti ukrepi uresničeni, še preden sodišče sprejme sodbo glede utemeljenosti tožbe proti Moskvi, v kateri jo obtožuje kršenja mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965 v Južni Osetiji in Abhaziji. Rusija za zdaj še ni dala vedeti, ali bo spodbijala vlogo in ali bo sploh priznala sodno oblast sodišča.

Mesec dni od začetka spopadov
Mineva mesec dni, odkar je v Južni Osetiji v spopadih po trditvah tamkajšnjih oblasti umrlo 1.400 civilistov. Gruzija je trdila, da so jo napadle ruske enote, ruski premier Vladimir Putin pa je za začetek spopadov obtožil Gruzijo in dodal, da bo Rusija odgovorila na njene akcije. Gruzija pogosto obtožuje Rusijo, da južnoosetijskim borcem, ki od državljanske vojne v devetdesetih letih 20. stoletja želijo doseči neodvisnost, dobavlja orožje, Moskva pa te trditve ves čas zavrača. Južna Osetija ima z Rusijo tradicionalno dobre odnose, nasprotuje pa gruzijskim željam, da bi se ta država pridružila zvezi Nato. Južna Osetija in Abhazija sta razglasili neodvisnost, ki jo je Rusija priznala, kar je povzročilo veliko negodovanje v EU-ju in ZDA.

Evropska trojka na obisku v Moskvi
Unija je o odnosih z Rusijo razpravljala pretekli ponedeljek na izrednem zasedanju, Moskva pa se je po obisku predsedujočega EU-ju, francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in visokim predstavnikom EU-ja Javierjem Solano odločila, da iz Gruzije umakne svoje vojake.

O sporazumu v "primernejšem času"
Predsednik ZDA George Bush je "z obžalovanjem" odpovedal sporazum z Rusijo o sodelovanju na področju civilne jedrske energije zaradi ruske vpletenosti v konflikt v Gruziji, sporazum pa bodo "znova ovrednotili v primernejšem času", so sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva. V skladu s sporazumom, ki sta ga Bush in Vladimir Putin podpisala lani na vrhu v Kennebunkportu, bi lahko ameriška in ruska podjetja ustanavljala skupna podjetja na področju jedrske energije, državi pa bi lahko izmenjevali jedrsko tehnologijo.

ZDA vidijo Gruzijo v Natu
ZDA so Rusijo še dodatno ujezile z izjavo visokega predstavnika ameriške administracije, da bo Gruzija vstopila v Nato, možnosti za to pa je rusko posredovanje v tej državi še povečalo. Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je napovedal, da bi Rusija lahko prekinila sodelovanje z Natom, če bo Gruzija postala članica severnoatlantskega zavezništva. "Z moralno političnega vidika bi bilo sprejetje Gruzije v akcijski načrt za članstvo videti, kot da se je Nato postavil na stran agresorja," je dejal.

K. T./T. V.