Po podatkih gvatemalske državne volilne komisije, ki je preštela 96 odstotkov glasovnic, je za Molino, ki sicer prihaja iz konservativne Patriotske stranke, glasovalo 55 odstotkov volivcev. Njegov glavni tekmec, populistični Manuel Baldizon iz Prenovljene stranke demokratske svobode, je zbral 45 odstotkov glasov. Z zmago Moline se bo Gvatemala premaknila v desno.

"Vsem Gvatemalcem, ki so mi zaupali, se zahvaljujem. Tiste Gvatemalce, ki niso glasovali zame, pa pozivam k enotnosti in skupnemu delu v prihodnjih štirih letih, ne glede na strankarsko pripadnost," je v radijskem nagovoru po objavi izidov dejal Molina, ki bo na predsedniškem položaju nasledil Alvara Coloma. "Najprej moramo zmanjšati stopnjo nasilja in negotovosti, v kateri živimo, nato pa se moramo lotiti novega proračuna," je povedal Molina.

Kampanja temeljila na boju proti kriminalu
Tako Molina kot Baldizon sta se v predvolilni kampanji zavezala, da se bosta borila proti nasilju in navzočnosti mehiških mamilarskih tolp v državi, saj je Gvatemala glavna tranzitna država za mamila, ki iz Južne Amerike potujejo v ZDA. Perez Molina je obljubil, da bo zaposlil 10.000 novih policistov in 2.500 novih vojakov, ki se bodo borili proti kriminalu.

61-letni Molina bo postal prvi nekdanji vojaški vodja v Gvatemali v zadnjih 25 letih, ki je bil izvoljen za predsednika države. Njegovi kritiki mu očitajo, da je kot vojaški general v vojni zagrešil številne zlorabe človekovih pravic, a Molina odgovarja, da nimajo očitki nobene osnove.

Državo pestita revščina in kriminal
Demokracija se je v Gvatemalo vrnila leta 1996, potem ko je v 36-letnem konfliktu življenje izgubilo več kot 200.000 ljudi. Država, kjer prebiva 14 milijonov ljudi, se spopada s hudo revščino in visoko stopnjo kriminala.