Po poveljniški odgovornosti je bil obsojen zaradi okrutnega ravnanja in posilstev srbskega prevbivalstva, oproščen pa je bil obtožbe umora. V obtožnici so ga bremenili tudi zločinov zloglasne enote mudžahidov, ki so jo sestavljali islamski borci. Ta enota je bila del 3. korpusa vojske BiH-a in je bila pod Delićevim poveljstvom.

Sicer je bil 58-letni Delić tesen sodelavec pokojnega predsednika BiH-a Alije Izetbegovića, bil pa je tudi svetovalec za vojaška vprašanja bošnjaškega člana predsedstva BiH-a Sulejmana Tihića.

Srbi nezadovoljni z obsodbo
Na to se je že odzval predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik, ki je dejal, da je haaško sodišče s sodbo pokazalo, da je pravica za srbske žrtve vojne v BiH-u pred tem sodiščem nedosegljiva. Ocenil je, da je ta sodba uničila še tisto malo zaupanja Republike srbske v pravičnost haaškega sodišča, ki je izgubil praktično vso legitimnost, ko gre za srbski narod.

Povljenik do leta 2000
Delić je načelnik vojske bošnjaških muslimanov postal junija 1993, nato pa je oktobra 1996 prevzel tudi mesto načelnika združenih sil Bošnjakov in Hrvatov znotraj Federacije BiH. Upokojil se je julija 2000.

Še pred začetkom procesa proti njemu je prejšnja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte zahtevala prenos sojenja v BiH, a je sodišče to zavrnilo. Delić je bil eden najvišjih poveljnikov vojske BiH-a, ki so mu sodili v Haagu. Obtožen je bil leta 2005, ko je tudi prostovoljno odšel v Haag, na začetek sojenja pa je čakal na prostosti.

M. R.