Tako imenovana bela stavka bo trajala deset dni, v katerih bodo sodniki in tožilci opravljali le nujne posle.

Po prvi opozorilni stavki maja lani so hrvaški sodniki dosegli zvišanje plač, vlada premierja Andreja Plenkovića pa jim je obljubila, da bo do konca leta pripravila zakon o celoviti rešitvi statusa sodnikov in drugih pravosodnih uslužbencev. To se ni zgodilo, zato so sodniki spet prekinili vse sodne obravnave na prvi in drugi stopnji, razen v nujnih primerih, kjer bi lahko nastala nepopravljiva škoda.

Sodnica trgovskega sodišča Ana Nagy je prvi dan stavke preložila štiri sodne obravnave, enako bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh.

Hrvaški sodniki zahtevajo letno usklajevanje osnovne plače s povprečno plačo, izdelavo sistema plačilnih razredov in materialne pravice, kot so božičnica, regres in drugi dodatki, ki jih doslej niso imeli. "Sodnikom sporočam, naj opustijo vsako upanje, da jim bo uspelo z zahtevami in z izsiljevanjem in stavko samo zato, ker je letos volilno leto," jim je sporočil premier Plenković. Po podatkih Združenja hrvaških sodnikov v stavki sodeluje več kot 80 odstotkov sodnikov, medtem ko pravosodno ministrstvo navaja, da je odpovedanih le 38 odstotkov sodnih obravnav.

Nekdanja pravosodna ministrica Vesna Škare Ožbolt navaja, da je tudi Evropska komisija opozorila na problem nizkih plač hrvaških sodnikov. Prvostopenjski sodnik s 40-letnim stažem je vse do lani imel 1850 evrov plače, zdaj ima za 550 evrov višjo. Sodniki, ki stavkajo na svojih delovnih mestih, za zdaj ne želijo odstopiti od svojih zahtev.