Hu, ki bo v prihajajočem tednu obiskal Washington, je v redkem, pisnem intervjuju za dva ameriška časnika, Wall Street Journal in Washington Post dejal, da bi imeli lahko obe državi koristi, če bi našli "skupne točke" glede vprašanj, kot so boj proti terorizmu in širjenju jedrskega orožja, če bi sodelovali pri t. i. čisti energiji in razvoju infrastrukture.

Na obisk v ZDA Hu prihaja po težkem letu za odnose med obema velesilama. Poudaril je potrebo po več dialoga in večjem medsebojnem zaupanju. "Opustiti moramo mentaliteto hladne vojne," je zapisal, hkrati pa implicitno zavrnil ameriško kritiko kitajskih notranjih zadev z besedami, da bi morali državi "spoštovati izbiro razvojne poti druga druge".

Na tapeti znova človekove pravice
ZDA nameravajo Hujev obisk izkoristiti za obrnitev pozornosti h kitajskemu odnosu do človekovih pravic in političnih svoboščin, potem ko je zadnji dve leti skušala pridobiti Peking za sodelovanje pri številnih mednarodnih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, stabilizacija svetovnega gospodarstva ter jedrske ambicije Irana in Severne Koreje.

Vprašanje (ne)spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem je (znova) postalo aktualno oktobra, ko je Nobelovo nagrado za mir prejel kitajski oporečnik Liu Šjaobo. Hu je v odgovoru zapisal, da bo Kitajska še naprej razvijala "socialistično demokracijo". To po mnenju analitikov pomeni, da kitajski voditelji razumejo potrebo po večjem pluralizmu kitajskih državljanov, hkrati pa so na kakršno koli nadaljnje odpiranje pripravljeni le znotraj strogih meja zdajšnjega, komunističnega sistema.

Reforma le v okviru obstoječega sistema
Politična reforma "mora izpolniti vedno večje navdušenje ljudi za sodelovanje pri političnih zadevah", je zapisal Hu in dodal, da je politična struktura na Kitajskem "namenjena doseganju samoizboljšanja in razvoju socialističnega političnega sistema". Kot potrditev delovanja kitajskega političnega sistema je Hu izpostavil gospodarske uspehe države v zadnjih desetletjih.

Kriza posledica velikih pomanjkljivosti
Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je pokazala na "pomanjkanje regulacije", meni Hu, ki vzrok za krizo vidi v "resnih pomanjkljivostih obstoječega finančnega sistema". Ta bi moral okrepiti svoja denarna sredstva, da bi se v prihodnje izognil podobnim krizam. Mednarodna skupnost bi si morala prizadevati za "ustanovitev pravičnega, dobro vodenega in vse vključujočega finančnega reda, zgrajenega na novem in bolj uravnoteženem svetovnem partnerstvu", ki bi se spoprijemalo z razlikami med razvitim svetom in revnimi državami.

Dolar je treba ohraniti na sprejemljivem nivoju
Kitajski voditelj je mednarodni valutni sistem, ki mu dominira dolar, označil za "produkt preteklosti". Vloge dolarja kot svetovne rezervne valute ni izpodbijal, je pa dejal, da bi morali likvidnost ameriškega dolarja ohranjati na "sprejemljivem in stabilnem nivoju". Dodal je, da dolgo traja preden neka valuta postane širše sprejeta v svetu in da bo pretvorba juana v takšno valuto "precej dolgotrajen proces".

ZDA in Kitajska sta se lani zapletli v t. i. valutno vojno. Kitajska naj bi namenoma ohranjala nizko vrednost juana, da tako krepi cenovno konkurenčnost svojega izvoza. Podcenjena vrednost juana v primerjavi z dolarjem namreč omogoča kitajskim podjetjem cenejši izvoz v ZDA in nasprotno.

Miritev napetosti na Korejskem polotoku
O nedavnih napetostih na Korejskem polotoku je dejal, da si je Kitajska "nepopustljivo" prizadevala zmanjšati napetosti med Severno in Južno Korejo in da je prizadevanjem kitajske in drugih diplomacij sledilo popuščanje napetosti.