Italijanska premierka Giorgia Meloni. Foto: Reuters
Italijanska premierka Giorgia Meloni. Foto: Reuters

Dan spomina, ki ga v Italiji na dan podpisa pariške mirovne pogodbe zaznamujejo od leta 2005, je po besedah italijanske predsednice vlade Giorgie Meloni enkrat za vselej pometel z zaroto tišine o teh dogodkih. A za večdesetletno pozabo ni opravičila, je dodala.

Kot je dejala na spominski slovesnosti, je k spomeniku v Bazovici prišla že mnogokrat, tudi kot mlado dekle, čeprav so takrat na tiste, ki so se spominjali povojnega trpljenja Italijanov, kazali s prstom, jih obtoževali in jih izolirali.

Kot je še dejala italijanska premierka, so se danes prišli poklonit vsem Istranom in Dalmatincem, ki so se zato, da bi še naprej ostali Italijani, odločili zapustiti domove, zemljo in premoženje. Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila.

Sorodna novica Mattarella ob dnevu spomina opozoril na molk in pozabo glede fojb

V Bazovici sta premierko med drugimi spremljala zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani in minister za kulturo Gennaro Sangiuliano. Vence so položili tudi predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, tržaški župan Roberto Dipiazza in predstavniki več organizacij, ki negujejo spomin na odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije.

Dipiazza je med drugim izjavil, da prikrivanje zločina pomeni ponovno storitev zločina. Zahvalil se je poslancem desne sredine iz Furlanije - Julijske krajine, ki so v poslanski zbornici vložili predlog zakona, s katerim bi odvzeli državno odlikovanje Josipu Brozu - Titu, ki ga je označil za krvnika. Tudi Meloni je ob robu slovesnosti v Bazovici podprla odvzem odlikovanja Titu.

Ob spomeniku prapor enote, ki je z Nemci sodelovala tudi po kapitulaciji

Med simboli begunskih in drugih organizacij, ki so jih razobesili ob spomeniku, Ansa izpostavlja prapor mornariške pehotne enote 10. MAS. Gre za enoto, ki se je tudi po kapitulaciji Italije v sodelovanju z nemškimi okupatorji bojevala proti italijanskim in jugoslovanskim partizanom, pri tem pa zagrešila več vojnih zločinov.

Iz Trsta je ob dnevu spomina na pot po Italiji krenil tudi poseben vlak z multimedijsko razstavo o dnevu spomina. Pred odhodom si ga je ogledala tudi Meloni.

"Povojnih pobojev ni mogoče reducirati na maščevanje za fašistične zločine"

V petek je predsednik italijanske republike Mattarella med drugim dejal, da Italija odgovarja za fašizem, ki je prispeval k začetku uničujoče in bratomorne svetovne vojne. Dodal pa je, da razlogov za povojne poboje ni mogoče reducirati na maščevanje za fašistične zločine.

Predsednik poslanske zbornice Lorenzo Fontana pa je v petek izjavil, da so bili Italijani, ki so stoletja miroljubno živeli v Istri, v letih 1943 in 1945 žrtve enega najbolj krutih zločinov 20. stoletja.

Odziv ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ)

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v sporočilu za javnost poudarili pomen celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja v 20. stoletju.

Kot so zapisali, vsaka skupnost ohranja spomin na svoje boleče izkušnje, ob tem pa je potrebna tudi skrb, da iz bolečine ne zrastejo nove zamere, predsodki ali strahovi.

"Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem. Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo zgodovine," so poudarili na ministrstvu.

Primer dobrega sodelovanja med državama je bila po njihovih navedbah priprava skupnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880-1956 v okviru slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Objava poročila v obeh državah bi dodatno prispevala k objektivnemu razumevanju zgodovinskih dogodkov, so sklenili.

Giorgia Meloni podprla odvzem državnega odlikovanja Titu
Janko Petrovec o odzivih ob dnevu spomina v Rimu