Izraelski vojaki v Gazi. Foto: Reuters
Izraelski vojaki v Gazi. Foto: Reuters

Izrael je tudi sporočil, da je v zadnjem tednu dni aretiral 200 borcev Hamasa in Islamističnega džihada ter jih prepeljal na svoje ozemlje na zaslišanje. Kot navajajo, so se nekateri od osumljencev skrivali med civilnim prebivalstvom, predali pa naj bi se prostovoljno.

Skupno so izraelske sile od začetka ofenzive v Gazi po lastnih navedbah aretirale 700 palestinskih borcev. BBC navedb ne more preveriti.

V zadnjih 24 urah je bilo sicer po navedbah palestinskih virov v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 200 Palestincev, skupaj pa od 7. oktobra, ko je začela izraelska vojska po napadu Hamasa napadati palestinsko enklavo, že 20.258.

Izraelska vojska je po navedbah palestinskih virov danes napadala cilje na severu in jugu Gaze, zlasti begunsko taborišče Nusejrat, kjer je bilo v nočnem napadu ubitih 18 ljudi, pa tudi območje Džabalije, kjer naj bi našli trupla več deset usmrčenih Palestincev.

Tiskovni predstavnik Hamasovega ministrstva za zdravje je dejal, da so izraelske sile v zadnjem tednu zagrešile več pobojev. "Okupacijske sile so na ulicah usmrtile več deset ljudi," je dejal.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Kam naj gremo?"

Po navedbah palestinske tiskovne agencije Vafa je bil v izraelskem zračnem napadu uničen tudi obrat za oskrbo z vodo v kraju Džabalija. Prebivalcem taborišča Burejdž pa so izraelske sile ukazale, naj območje zaradi lastne varnosti takoj zapustijo in se premaknejo južneje, poroča BBC.

"Kam naj gremo? Ni enega varnega kraja," je za Reuters povedal Ziad, bolničar in oče šestih otrok. Še ena prebivalka Gaze, invalidna Vala Al Medini, je povedala, da je bila ranjena v napadu na njeno hišo v Gazi. "To ni življenje: ni vode, ni hrane, ničesar," je povedala za AFP.

Po navedbah palestinskega Rdečega polmeseca je Izrael izvedel zračne napade ob njihovi bolnišnici Al Amal v južnem mestu Han Junis. Zdravniki brez meja so na omrežju X zapisali, da so "naključni napadi" Izraela na Gazo "spremenili sever enklave v kup ruševin". Ob tem so dodali, da prihajajo v bolnišnico Al Nasser v Han Junisu "mrtvi in ranjeni tako rekoč ves čas".

Izraelska vojska pa je sporočila, da so v napadu na poslopje v Gazi ubili več deset pripadnikov palestinskega gibanja Hamas. Kot so pojasnili, so najprej s streljanjem prisili pripadnike Hamasa, da so se zatekli v poslopje, ki so ga nato napadli iz zraka.

Po navedbah izraelske vojske je šlo za poveljstvo Hamasa, uničenih pa je bilo še več stavb v bližini, ki naj bi jih prav tako uporabljalo gibanje.

V Gazi življenje izgubilo tudi 136 pripadnikov Združenih narodov
Sorodna novica Po tednu dni VS le sprejel resolucijo, ki poziva k "varni in neovirani dostavi humanitarne pomoči"

Varnostni svet ZN-a z okrnjeno resolucijo

Varnostni svet ZN-a je v petek po tednu dni pogajanj med diplomati v New Yorku sprejel resolucijo o Gazi, ki so jo predlagali Združeni arabski emirati in ki zahteva varno in neovirano dostavo humanitarne pomoči v velikem obsegu in ustvarjanje razmer za trajno prekinitev sovražnosti.

Resolucija naj bi sprva vsebovala zahtevo po takojšnji prekinitvi spopadov, vendar so to na vztrajanje ZDA izključili.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres se je poklonil sodelavcem ZN-a, ki so bili ubiti v Gazi. "V 75 dneh je v Gazi umrlo 136 naših kolegov, česa takega pa v zgodovini ZN-a še ni bilo," je zapisal na omrežju X in dodal, da je morala večina sodelavcev zapustiti domove v Gazi.

Iz ZN-ovega programa za hrano pa so opozorili, da četrtini vseh gospodinjstev v Gazi, približno pol milijona ljudem, preti "katastrofalna lakota", saj jim zmanjkuje tako hrane kot vode.

ZDA v Varnostnem svetu vztrajno onemogočajo sprejetje odločnejše resolucije. Foto: Reuters
ZDA v Varnostnem svetu vztrajno onemogočajo sprejetje odločnejše resolucije. Foto: Reuters

ZDA skoraj osamljene zaveznice Izraela

Medtem pa vojna v Gazi postaja vse bolj tudi notranjepolitična tema v ZDA. ZDA in Bidnova administracija ostajajo ena redkih neomajnih zaveznic Izraela, a upadanje podpore Bidnu je zdaj prisililo tudi predsednika, da skuša, vsaj na zunaj, pritiskati na Izrael, da omili napade in tako omeji število civilnih žrtev. Ali mu bo to uspelo, bi lahko odločilo tako naslednjo fazo vojne kot politično prihodnost predsednika, poroča BBC.

Ameriška prizadevanja omejiti silovitost izraelskih napadov se v javnosti kažejo bolj kot "priporočila" Netanjahujevi vladi kot pa resen pritisk.

Ameriški predstavniki, od Bidna do državnega sekretarja Antonyja Blinkna in obrambnega ministra Lloyda Austina, od samega začetka spopadov vztrajajo pri mantri izraelske pravice do samoobrambe in v povzemanju Netanjahujeve dikcije trdijo, da bi prekinitev ognja samo okrepila Hamas in privedla do več napadov (mimogrede, raziskave javnega mnenja kažejo prav nasprotno, zaradi neusmiljenih napadov Izraela na Gazo se je podpora Hamasu v enklavi samo okrepila).

V zadnjem času, ko spopadom kar ni videti konca, so ZDA začele opozarjati tudi na veliko število žrtev na strani palestinskih civilistov in pozivati Izrael, naj stori več za zaščito civilistov. A zdi se, da gre bolj za prazne floskule, saj je prav veto ZDA onemogočil Varnostnemu svetu ZN-a sprejeti resolucijo, ki je zahtevala premirje oz. prekinitev ognja v Gazi.

Sever Gaze se je spremenil v kup ruševin. Foto: Reuters
Sever Gaze se je spremenil v kup ruševin. Foto: Reuters

Bidnu upada podpora med mladimi

Ameriške oblasti vztrajajo, da je njihova strategija najučinkovitejši način vplivanja na Izrael, ki je še vedno travmatiziran zaradi napadov Hamasa 7. oktobra. A ta neomajna podpora Izraela je povzročila razkol v demokratski stranki, Bidnu je slabo leto dni pred predsedniškimi volitvami močno upadla podpora med mladimi in ameriškimi muslimani, ZDA pa so vse bolj osamljene na svetovnem odru.

Kritiki ameriške strategije pravijo, da so ZDA s svojim pristopom de facto sokrive v vojni Izraela z Gazo. Menijo, da bi moral biti Washington ostrejši pri pozivih Izraelu, da omeji svoje nesorazmerne povračilne napade, tudi s pogojevanjem svojih množičnih pošiljk vojaške pomoči Tel Avivu.

A v času, ko Biden v javnosti Netanjahuju polaga na srce, naj stori več za zmanjšanje civilnih žrtev, je Pentagon Izraelu povečal pošiljke bomb, vključno s skrajno uničujočimi 900-kilogramskimi bombami, ki jih Izrael uporablja za napade na urbana območja, čeprav tega niti ZDA v spopadih tako rekoč ne počnejo več.

Vojna v Gazi je izbruhnila 7. oktobra, ko so pripadniki palestinskega gibanja Hamas v napadu na Izrael ubili okoli 1140 ljudi in zajeli 250 talcev, večinoma civilistov. Silovit izraelski odgovor je na palestinski strani na območju Gaze zahteval že več kot 20.000 življenj, med ubitimi so večinoma ženske in otroci.

Izraelski vojaki zajeli več kot 200 pripadnikov Hamasa