Te besede "povprečne Madžarke", 47-letne prodajalke Vere Sagvari iz Miškolca, opozarjajo na nič kaj rožnato stanje, pravi klobčič težav, v katerega so se zapletli naši sosedje, o katerih resnici na ljubo med letom ni kaj veliko govora. Zdaj, ko se v prvem krogu nedeljskih parlamentarnih volitev na Madžarskem obeta hud zasuk ne le v desno, ampak celo na skrajno desno, na drugi strani pa poraz trenutno vladajočih socialistov, pa vsa Evropa budno spremlja tamkajšnje dogajanje.

Bo skrajna desnica premagala celo vladajoče socialiste?
Največ zanimanja tako domačih kot tujih medijev je na Madžarskem namenjenega radikalni desničarski in nacionalistični stranki Jobbik - Gibanje za boljšo Madžarsko, ki si z mladim in prodornim voditeljem Gaborjem Vono želi ukiniti reforme svobodnega trga in oblikovati skupine še več oboroženih straž, ki bi nadzorovale romsko manjšino.

Jobbik tik pred volitvami uživa kar 17-odstotno podporo volivcev, kar je najvišja podpora kakšne nacionalistične stranke od časov, ko je država opustila komunizem. Če bo stranka ta izid na volitvah tudi dejansko dobila, pomeni, da bo imela v 386-članskem parlamentu 50 sedežev.

Prva evropska država, ki se je obrnila k IMF-ju
A zakaj Madžari tako radi prisluhnejo sovražni "Romi-so-vsega-krivi" govorici? Ključ do razumevanja tega odgovora se skriva v hudem gospodarskem položaju države, ki je tudi članica Evropske unije. Jobbik je zrastel na krilih dejstva, da se Madžari ubadajo z največjim krčenjem gospodarske dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih in rekordno visoko brezposelnostjo, ki je socialistično vlado prisilila, da se je v obupanih krikih po pomoči kot prva evropska država obrnila na Mednarodni denarni sklad. Ta ji je sicer odobril 25 milijard dolarjev posojila, a ker je znano, da "ne obstaja zastonj kosilo", ji je ob tem naložil tudi stroge varčevalne ukrepe.

Vladajoča Socialistična stranka, ki je od leta 1990 med 12-letnim sedenjem v vladi privatizirala najpomembnejša madžarska podjetja, se bo sodeč po javnomnenjskih anketah morala sprijazniti z velikim padcem podpore, ki se bo ustavila nekje na 17 odstotkih, prepričljiva zmaga, z okoli 60 odstotki glasov, pa se obeta opozicijski desnosredinski stranki Fidesz, ki jo vodi nekdanji premier Viktor Orban. Orban, hud kritik trenutne vlade, ki jo obtožuje sprenevedanja in celo laganja o velikosti proračunske luknje, je napovedal znižanje davkov in sprejetje še nekaterih ukrepov, ki bi gospodarstvo znova pripeljali na zeleno vejo.

Jobbika si v vladi ne želi nihče
A skoraj zastrašujoči vzpon Jobbika, ki so ga ustanovili komaj pred sedmimi leti, bi lahko precej glasov "odškrnil" tudi Fideszu in s tem ogrozil sestavo močne, enotne vlade. Pa bi bil morda Fidesz po volitvah celo prisiljen Jobbik povabiti v novo koalicijo? Za zdaj v stranki trdijo, da to ni mogoče.

"Glede tega smo povsem jasni - prav nikakršnih namenov nimamo imeti kakršni koli stikov z Jobbikom, tako zdaj kot v prihodnosti," je dejal Fideszov poslanec Zsolt Nemeth. "Vidimo jih kot nekoga, ki izziva in ogroža demokracijo." Tudi nekateri levičarski volivci po nedelji s strahom gledajo v prihodnost. Poslovnež iz Budimpešte Gabor Ronai opozarja: "Če se bo Jobbik samo približal pogovorom o sestavi prihodnje vlade, bo to za Madžarsko katastrofa. Evropa nas bo izobčila."

Odgovor za "romsko težavo"? Oborožene straže
A resnici je treba pogledati v oči - Jobbikova zgodba je zgodba o uspehu. Na političnem prizorišču je opozoril nase, ko so po državi izbruhnili etnični spopadi, kot na primer v pokrajini Borsod na severovzhodu, kjer imajo drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti in največ tistih, ki dobivajo državno pomoč. Veliko prebivalcev v takih območjih zato verjeme Jobbiku, ki trdi, da bo naredil konec temu, kar imenuje "romska težava". Pravi, da pozna tudi pot do tega cilja - vrnitev oboroženih straž na ulice, ki bi gledale pod prste Romom, ki jih vidijo za glavnega krivca vseh težav v državi.

Romov je okoli 500.000
Madžarski Romi, ki sestavljajo od dva do sedem odstotkov desetmilijonskega prebivalstva v državi oziroma okoli 500.000 ljudi, res živijo v najrevnejših območjih, med njimi pa je stopnja tistih, ki imajo redno delo, najnižja. Napetosti med večinskim prebivalstvom in njimi so v porastu, policija trdi, da bi lahko bilo tudi nekaj umorov v zadnjem času pogojenih prav z rasnimi predsodki. "Do vrha glave imam Romov, parazitov tega naroda, ki v veliki meri živijo na naših prispevkih in pokradejo vse, do česar se dokopljejo. Hvala bogu za Jobbik, ki ima edini toliko poguma in predrznosti, da se ne spreneveda, pogleda resnici v oči in skuša preprečiti, da Romi nehajo divjati po naši državi," nastrojenost proti največji manjšini opisuje upokojeni hišnik Janos Szigeti.

Jobbik je ob kritiki Evrope leta 2007 oblikoval tudi Madžarsko gardo, skupine uniformiranih članov, ki se skozi kraje s številčnejšim romskim prebivalstvom strumno sprehajajo z belo-rdečo zastavo, ki spominja na simbol nacistične oblasti med drugo svetovno vojno. Skupina je bila leta 2008 zaradi zastraševanja manjšin sicer prepovedana, a še vedno občasno organizira zborovanja.

Vojna s sodelavci si prizadeva tudi za denacionalizacijo podjetij, ki so bila v 90. letih prejšnjega stoletja prodana tujim vlagateljem, zvišanje davkov multinacionalkam in bankam ter prepoved prodaje zemlje tujcem. "Madžari so izgubili zaupanje v tradicionalno velike stranke, kot so socialisti in Fidesz, ki so državo pripeljale na rob," pravi podpredsedik Jobbika Tamas Sneider. "Našo državo so za 100 milijard forintov prodali tujcem, tako da smo zdaj v stanju popolnega suženjstva."