Ameriški diplomat pravi, da se je vztrajanje pri politiki, da Bosna in Hercegovina in Kosovo postaneta večetnični družbi, izkazalo kot "misija nemogoče". Čeprav mednarodna skupnost že več kot 15 let z denarjem in osebjem pomaga pri razvoju BiH-a, deset let pa tudi Kosovu, zastavljeni cilj še zdaleč niso bili doseženi.

"Premaknilo se ni nič"
Veliko vojnih beguncev se namreč še vedno ni vrnilo v svoje domove, sodelovanje in razumevanje med pripadniki različnih verstev in narodnosti pa je majhno, kar ne ustvarja nestabilnosti le znotraj meja omenjenih držav, ampak "pretresa" tudi celotno območje, je prepričan Montgomery, ki si je v intervjuju za srbski Blic na glas drznil izreči dve ideji: razdelitev Kosova in referendum za neodvisnost Republike srbske.

"Pobuda za razdelitev Kosova mora priti iz Bruslja"
Montgomery je dejal, da bo Zahod, predvsem pa ZDA, zelo težko prepričati, da sprejme predlog razdelitve Kosova. "Ljudje v administraciji, ki se ukvarjajo s to regijo, predvsem Richard Holbrooke, Joseph Biden in James Steinberg, bodo ostro in goreče nasprotovali temu predlogu, zato menim, da bo morala spodbuda za iskanje alternativnih rešitev glede vprašanja Kosova priti iz Evropske unije," pravi diplomat, ki zagovarja razmejitev Kosova na albanski in srbski del. Priznava sicer, da je ta ideja stara že več kot desetletje, a da je ni še nihče vzel resno.

"Pravilno in logično bi bilo, da imajo vse etnične skupine na Kosovu enake pravice in dolžnosti, da živijo po enakem pravu. Nobena stran ne bi smela zmagati ali izgubiti, oboji bi z razdelitvijo Kosova morali dobiti kaj konkretnega. Res je, da ta ideja ni nova, a kljub temu do danes še ni bila izdelana niti ena študija, ki bi pokazala, kako bi takšna ideja lahko zaživela v resničnem življenju."

Na vprašanje, kakšne bi bile meje razdelitve, ali bi Srbom pripadel severni del Kosova, Albancem pa ozemlje južno od reke Ibar, je "črna ovca" ameriške politike odgovorila: "Tega ne bi mogel reči. Takšne odločitve bi morale biti usklajene z obema stranema, pobuda pa mora priti iz mednarodne skupnosti," razlaga Montgomery, ki je prepričan, da bi proti takšni zamisli tako Beograd kot Priština sprva ostro protestirala, saj sta oba prepričana, da imata oba pravico do vsega ozemlja današnjega Kosova. "Prav takšna stališča dokazujejo, da zdajšnje stanje predstavlja veliko težavo."

Presekati trenutno stanje v Republiki srbski
Predlog o referendumu o neodvisnosti Republike srbske pa je Montgomery utemeljil z besedami: "Stanje v BiH-u je zelo zapleteno že 'od nekdaj', predvsem zato, ker so etnične skupine tako pomešane. Zato menim, da bi le predlog, s katerim bi vsaka izmed treh narodnostnih skupin imela pravico, da ne sprejme priključitve obstoječi državi, prinesel trajno rešitev te težave."

Srbija dobi Republiko srbsko?
Zanikal pa je, da bi s tem referendumom povrnili Srbiji izgubo, ki bi jo imela v primeru razdelitve Kosova. "Načeloma n isem privrženec kompenzacij med reševanjem stanja v Republiki srbski in na Kosovu, saj obe ozemlji zahtevata ločeno reševanje." Zaveda pa se, da bi v primeru odcepitve srbskega dela BiH-a Bošnjaki dvignili "vik in krik". "Mnogi Bošnjaki pa tudi kosovski Albanci se vedno, ko kdo omeni besedo "razdelitev", odzovejo zelo agresivno. To nas je naučila že zgodovina vojn v nekdanji Jugoslaviji. Zato je treba do vseh rešitev priti s soglasjem vseh strani, nikakor ne enostransko."

BiH in Kosovo "pozabljena od sveta"
Montgomeryjeve ideje so v mednarodni skupno sti naletele na ostre odzive. Zakaj, po njegovem mnenju? "Kruta resničnost kaže, da dokler s Kosova in iz BiH-a ni poročil o nasilju, mednarodna skupnost ni preveč zaskrbljena in ji ni mar za kakovost življenja na tem območju. Tako ena kot druga država lahko ostajata "drugorazredni državi", ki se vse bolj odmikata od evropskih integracij, pa Zahoda to preprosto ne bo zanimalo."

A. P.