Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je pravosodne ministre seznanila z delom EPPO-ja v minulih mesecih, ki med drugim obsega preiskave, zasege in aretacije, dosegli pa so tudi že prvo obsodbo.

"Veseli nas, da je Evropsko javno tožilstvo odprlo že na stotine tožb za odškodnine, ki se ocenjujejo na milijarde evrov," je dejal minister za pravosodje Marjan Dikaučič, ki je vodil zasedanje Sveta EU-ja za pravosodje in notranje zadeve, zadnjega v času slovenskega predsedovanja.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je povedal, da lahko po imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz vseh sodelujočih držav, tudi iz Slovenije, EPPO zdaj ustrezno preiskuje in preganja goljufije v vseh 22 sodelujočih državah.

"EPPO deluje in dosega rezultate," je dejal Reynders in predstavil podatek, da tožilstvo preiskuje več kot 430 primerov v vrednosti 5,1 milijarde evrov. Reynders je sodelujoče države, ki še niso zapolnile vseh mest za evropske delegirane tožilce v okviru EPPO-ja, pozval, naj to čim prej storijo. Slovenija v EPPO-ju sodeluje z dvema delegiranima tožilcema.

Reynders se je danes odzval tudi na potezo slovenskega ministrstva za pravosodje, ki je konec novembra v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Ponovno je zatrdil, da se je kolegij tožilcev EPPO-ja odločil imenovati dva delegirana tožilca iz Slovenije za dobo petih let v skladu z uredbo o EPPO-ju, torej za poln mandat.

Dikaučič pa je glede omenjenega predloga zakona pojasnil, da je treba "vsebino še uskladiti, da ne gre za končno verzijo in tudi zato kakršne koli spremembe niso bile uvrščene na dnevni red seje vlade". "Mislim, da se je za to veliko prahu dvignilo brez kakršne koli potrebe," je dodal.

V Sloveniji je namreč po imenovanju dveh delegiranih tožilcev odjeknila novica, da vlada načrtuje spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile njun odpoklic in ji v prihodnje zagotovile pristojnost izbire delegiranih tožilcev.

Ministri so danes govorili tudi o predlogu uredbe o elektronski dokazih, pri čemer so pregledali napredek v pogajanjih med Svetom EU-ja in Evropskim parlamentom o tem dosjeju, ki je prednosten tudi za slovensko predsedstvo Sveta EU-ja. Pogajanja so trenutno nekoliko zastala zaradi različnih stališč obeh sozakonodajalcev, predvsem glede pravil o sistemu obveščanja, je povedal Dikaučič, ki je pogajanja opisal kot zelo zahtevna.

Slovensko predsedstvo je članice seznanilo tudi s stanjem glede pristopanja EU-ja k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. "Pogajanja so dolga in zapletena, saj je treba razrešiti številna pravna, politična, pa tudi praktična vprašanja," je povedal minister.