Po mnenju nekega sudanskega odvetnika naj bi bilo v Drafurju veliko ugrabitev, vendar suženjstvo ni tako zelo razširjeno kot na jugu države. Med državljansko vojno naj bi bilo zasužnjenih okoli 11.000 ljudi.

Sudanska vlada netila spore
Dobrodelni delavci v Sudanu pa so prepričani, da je vlada tako v Darfurju kot na jugu Sudana arabske plemenske voditelje prepričala, da jim poskušajo uporni temnopolti Afričani vzeti zemljo, in se jim morajo zato upreti. Sodišče v Kartumu je zaslišalo priče, ki so poročale o približno 40 ženskah in dekletih, ki so jih džandžavidi ugrabili pred dvema letoma in ki naj bi jim služile kot sužnje, preden jim je eden izmed džandžavidov pomagal pobegniti.

Musliman ne sme zasužnjiti muslimana
Eden izmed razlogov, da naj bi bilo v Darfurju manj suženjstva, je verjetno vera. Tako Darfur kot južni Sudan poseljujejo večinoma temnopolti Afričani. Tisti na jugu so večinoma kristjani ali animisti, tisti v Darfurju pa, tako kot Arabci, ki so tradicionalno vladali v Sudanu, muslimani. Nasilna spreobrnitev v islamsko vero naj bi bila razlog za ugrabitve temnopoltih prebivalcev na jugu Sudana, ki so jim dali islamska imena in povedali, da so zdaj muslimani. Ker pa muslimani ne smejo ugrabljati drugih muslimanov, je ugrabitev in suženjstva v Darfurju manj.

Suženjstvo v 21. stoletju
Moderna oblika suženjstva, prisilno delo, je danes razširjena po vsem svetu. Združeni narodi prisilno delo opisujejo kot "delo, ki je izsiljeno pod grožnjo kazni, ali delo, ki poteka neprostovoljno".

Prisilno delo lahko v vseh predelih sveta najdemo v različnih oblikah, vključno z delom za odplačevanje dolga, s suženjstvom in z zaporniškim delom, med žrtvami pa so pogosto tudi otroci. Vedno več prisilnih delavcev oz. modernih sužnjev postane žrtev trgovanja z ljudmi, ki poteka po vsem svetu. Po podatkih ZN-ja naj bi bilo v vsakem trenutku okoli 2,5 milijona moških, ženskih in otrok žrtev trgovanja z ljudmi.

T. V.