Predlagatelji zakona trdijo, da je namen zakona zavarovati rusko državno varnost, še posebej pred ZDA. Foto: Reuters

Predlog je bil sprejet z veliko večino. Za je glasovalo 307 poslancev in poslank dume, proti pa jih je bilo 68. V naslednjih dneh naj bi predlog potrdil še zgornji dom parlamenta, svet Federacije, nato pa ga bo podpisal predsednik Vladimir Putin. Zakon naj bi v veljavo stopil 1. novembra letos.

Zakon bo vzpostavil neodvisno infrastrukturo za "runet". Rusija se tako približuje lastnemu, avtonomnemu spletu.

Avtorji predloga pravijo, da gre za zaščito ruske državne varnosti. Ruski splet naj bi deloval tudi, ko bi bil izklopljen od neruskih strežnikov. "Če vidimo, da imajo drugi tehnične zmogljivosti, da izvedejo napade na ruski splet, moramo imeti tehnične zmogljivosti, da se tem napadom upremo," je za nemški portal Deutsche Welle dejal Andrej Klišas, eden izmed avtorjev predloga in član zgornjega doma parlamenta. Za glavno grožnjo na tem področju je Klišas izpostavil ZDA.

Predlog zakona sicer izrecno pravi, da je njegov namen nasprotovati "agresivnemu značaju ameriške strategije glede državne kibernetske varnosti". Gre za ameriški dokument iz leta 2018, ki Rusijo označuje za enega "strateških nasprotnikov" ZDA.

Rusi na ulicah dvignili glas proti omejitvam dostopa do spleta

Predlog zakona: Podatki naj ostanejo znotraj Rusije

DW poroča, da je veliko tehničnih podrobnosti, kako bi se predlog zakona uveljavil, nejasnih. Ruski državni telekomunikacijski nadzorni organ Roskomnadzor bo imel vlogo osrednjega nadzornega organa, ob morebitnem napadu pa bi praktično prevzel nadzor nad spletom. Vsi ponudniki spleta bodo Roskomnadzoru sporočali podatke o prometu in njihovih strankah.

Eden izmed ciljev zakona je zadržati čim več podatkov, ki se izmenjajo med ruskimi uporabniki spleta, v mejah Rusije. Že leta 2017 so vladni uslužbenci dejali, da želijo do leta 2020 ohraniti 95 odstotkov spletnega prometa v mejah države. Od leta 2016 pa so družbena omrežja dolžna hraniti podatke o ruskih uporabnikih na strežnikih znotraj Rusije. Tisti zakon je bil predstavljen kot protiteroristični ukrep, kritiki pa so opozarjali, da je bil namen vzpostaviti nadzor nad spletnimi platformami, prek katerih bi se lahko organizirale protivladne demonstracije.

Ukrep proti notranjim kritikom?

Organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo, da bi lahko bili tudi novi ukrepi uperjeni bolj zoper notranje kritike Kremlja kot mednarodne sovražnike.

Roskomnadzor velja za organ, ki zatira kritike ruskih oblasti. Prizadeva si za blokado aplikacije za kriptirano izmenjavo sporočil Telegram, ki jo uporabljajo vsi, ki se želijo izogniti nadzoru Kremlja, vključno z opozicijskimi aktivisti.

"Novi zakon je preprosto nadaljevanje vladnih vse pogostejših poskusov regulirati splet," je dejal Aleksandr Isavnin, aktivist ruskega projekta za svobodo spleta RosKomSvoboda. "Povečuje vpliv vlade na splet in moč obveščevalnih agencij, da odločijo, katere vsebine naj bodo dostopne na spletu," je dejal.

Predlog zakona je sprožil množične proteste. Po prvem branju marca se je v Moskvi zbralo na tisoče ljudi, ki so vladi sporočali, naj "drži roke stran od spleta". T. i. ruski splet so označili za novo železno zaveso.