V ZDA so se protesti začeli že v petek zvečer s shodom okoli 3.000 protestnikov pred Belo hišo v Washingtonu. Pri tem je bilo več demonstrantov aretiranih, saj niso upoštevali navodil policije, da se morajo ljudje na pločniku pred rezidenco predsednika premikati.

Protest naj bi potekal tudi v Ljubljani, a je bil zaradi premajhnega zanimanja odpovedan.

Francoski premier Dominique de Villepin je v petek dejal, da bi se morale ZDA v letu dni umakniti iz Iraka ter z iraškimi sosedami in Evropo sodelovati pri reševanju krize. Po njegovem mnenju morajo Iračani občutiti, da imajo usodo v svojih rokah, saj bodo tako lahko znova stopili na pot nacionalne suverenosti. Dejal je še, da bi morali mobilizirati podporo narodni spravi s predlogom o delitvi oblasti med tiste, ki se zatekajo k nasilju.

"Za nas ste predstavljali tabor svobode. Bili ste porok za človekove pravice," je med govorom na univerzi Harvardu nadaljeval de Villepin in pojasnil, da je vojna v Iraku predstavljala prelomno točko, ki je uničila ameriško podobo v svetu in spodkopala podobo Zahoda kot celote.

Krvava cena za padec Huseina
Od začetka koalicijske invazije leta 2003, ki je pod vodstvom ZDA pod pretvezo grožnje z neobstoječim orožjem za množično uničevanje in brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov v nekaj tednih zasedla Irak in strmoglavila režim Sadama Huseina, je v Iraku po podatkih ustanove IBC umrlo okoli 3.470 koalicijskih vojakov, med 4.900 in 6.375 iraških vojakov ter med 58.908 in 64.729 civilistov.

C. R.