V svoji študiji namreč Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz in profesorica na harvardski univerzi Linda Bilmes opozarjata, da bi lahko, če stroškom dodamo še druge dejavnike, kot so obresti na dolgove, prihodnje zadolževanje zaradi stroškov vojne, nadaljnja navzočnost ameriških vojakov v Iraku in dosmrtno zdravstveno zavarovanje veteranov, stroški vojn v Iraku in Afganistanu narasli na od pet do sedem bilijonov dolarjev.

"Menim, da smo spoznali, da bodo dolgoročni stroški zdravljenja ranjenih v tej vojni in dolgoročni stroški vzpostavitve moči vojske na prejšnjo raven močno zasenčili samo vojno," je dejala Bilmesova.

Stiglitz pa pravi, da je bilo v preteklosti preveč debat usmerjenih samo na operativne stroške vojne, in dodaja, da se bodo pravi stroški pokazali šele v prihodnosti. "Vrha stroškov še dolgo ne bomo videli," pojasnjuje ekonomist, pri čemer navaja, da so bili stroški druge svetovne vojne znani šele leta 1993.

Bela hiša zavrača študijo
Sicer pa se Bela hiša ne meni za ocene Stiglitza, ki je tudi nekdanji prvi ekonomist Svetovne banke in sedanji profesor na Univerzi Columbia. "Ljudje, kot je Stiglitz, nimajo poguma, da bi preučili stroške, če ne bi ničesar ukrenili, in stroškov neuspeha. Nihče ne more niti pomisliti, da bi nalepil ceno na stroške tega naroda, ki jih je utrpel 11. septembra," je dejal predstavnik Bele hiše Tony Fratto.

"To je tudi naložba za varnost Američanov v prihodnosti in naš vitalni nacionalni interes. Tri bilijone dolarjev? Kakšno ceno pa Stiglitz pripisuje napadom na našo državo, ki so bili že preprečeni?" še dodaja predstavnik administracije. Stiglitzovih ocen Pentagon ni želel komentirati.

Študijo o stroških bosta avtorja objavila v knjigi Tribilijonska vojna, ki bo objavljena v petek, v kratkem pa naj bi jo predstavila Odboru ameriškega kongresa za gospodarstvo.

Številne žrtve v petih letih
23. marca letos bo minilo pet let od začetka vojne v Iraku, ki so jo ZDA začele s svojimi zaveznicami. V tem času naj bi umrlo okoli 85.000 civilistov, po nekaterih ocenah pa naj bi bile te številke še nekajkrat višje.

V tem času je umrlo 3.973 ameriških vojakov, 174 britanskih, 33 italijanskih, 18 ukrajinskih, 21 poljskih, 13 Bolgarskih, 11 španskih, 7 danskih, 5 salvadorskih, 4 slovaški, trije latvijski. Po dva vojaka so izgubile Estonija, Nizozemska, Tajska in Romunija, Avstralija, Madžarska, Kazahstan in Južna Koreja, pa so izgubile po enega vojaka.

Od začetka vojne v Afganistanu pa je umrlo 771 koalicijskih vojakov in več kot 4.000 civilistov.

M. R.