Patriarh Kiril in Vladimir Putin na praznovanju dneva enotnosti novembra letos v Moskvi. Foto: EPA
Patriarh Kiril in Vladimir Putin na praznovanju dneva enotnosti novembra letos v Moskvi. Foto: EPA

Ukrajinske varnostne službe so Kirila obtožile "napeljevanja k spopadom". Kiril je na seznamu oseb poimensko omenjen, prikazan je v duhovniških oblačilih in opisan kot "oseba, ki se skriva pred organi predkazenskega postopka". Navedli so še, da je "pogrešan" od 11. novembra.

Uvrstitev Kirila na seznam iskanih oseb je predvsem simbolična poteza, saj je patriarh Kiril v Rusiji in mu tako ne grozi aretacija. Je pa to še en korak v ukrajinski kampanji za zmanjšanje vpliva duhovnikov, ki naj bi bili tesno povezani z Rusijo in naj bi spodkopavali ukrajinsko družbo.

Pravoslavje je v Ukrajini prevladujoča vera, oblasti v Kijevu pa so v zadnjem času sprožile kazenske postopke proti duhovnikom, povezanim z vejo Pravoslavne cerkve, ki je bila nekoč neposredno povezana z rusko Cerkvijo in Kirilom. Parlament v Kijevu obravnava tudi predlog zakona, ki bi prepovedal to vejo, ki je izgubila veliko vernikov, odkar je Kremelj februarja lani začel vojaško posredovanje v Ukrajini.

Ukrajinska varnostna služba SBU je prejšnji mesec izdala tudi dokument, v katerem so navedli, da je Kiril "kršil ukrajinsko suverenost, ker je bil del najožjega spremstva ruskega vojaškega in političnega vodstva".

Kiril je vsa dejanja Kijeva obsodil in pozval duhovnike po vsem svetu, naj ustavijo ukrajinske ukrepe proti Cerkvi. Visoki uradnik Ruske pravoslavne cerkve pa je dejal, da je uvrstitev Kirila na seznam iskanih oseb "korak, ki je smešen, pa tudi predvidljiv", in dodal, da so ukrajinske oblasti krive za "brezpravnost in poskus ustrahovanja vernikov".

Posledice četrtkovega napada v Odesi. Foto: Reuters
Posledice četrtkovega napada v Odesi. Foto: Reuters

Napadi z brezpilotniki na obeh straneh meje

Zgodaj zjutraj je v Kijevu odjeknilo več eksplozij, saj je protizračna obramba sestrelila več ruskih brezpilotnih letalnikov. Eksplozije je bilo slišati na obeh straneh reke Dneper, ki teče skozi ukrajinsko prestolnico. Poročil o ranjenih ali škodi ni. Po navedbah ukrajinskih letalskih sil sta bili tarča ruskih napadov tudi regiji Herson in Hmeljnicki. Skupno so ruske sile izstrelile 31 brezpilotnikov tipa šahed, pri čemer jih je 30 sestrelila ukrajinska zračna obramba.

Zaradi snežnega viharja je brez elektrike ostalo več sto tisoč ljudi na jugu Rusije in vzhodu Ukrajine, ki ga nadzorujejo ruske sile, so sporočili z energetskega ministrstva v Moskvi. Ponekod jim je že uspelo znova vzpostaviti oskrbo z elektriko.

Tudi Rusija trdi, da je preprečila več ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letalniki, saj je ruska protizračna obramba nad polotokom Krim uničila 32 ukrajinskih brezpilotnikov, šest pa v regiji Kursk, ki meji na Ukrajino. Napade je potrdil tudi guverner regije Kursk Roman Starovojt in prebivalce območja pozval, naj ostanejo mirni. Guverner Belgoroda Vjačeslav Gladkov je dejal, da je Ukrajina v zadnjih 24 urah izvedla 41 napadov na regijo.

V ukrajinskem raketnem napadu na vas Nova Majačka v regiji Herson sta bila ubita dva civilista, še dva pa sta bila ranjena, je sporočil proruski guverner regije Vladimir Saldo. Dodal je, da je bilo v napadu ranjeno tudi vojaško osebje.

Ukrajinski lokalni svetnik sredi sestanka odvrgel tri ročne bombe

Ukrajinski lokalni svetnik v vasi Kerecki na skrajnem jugozahodu države je v petek sredi sestanka sprožil tri ročne bombe, pri čemer je bilo ranjenih skoraj 30 ljudi, je sporočila ukrajinska policija, ki je sprožila preiskavo zaradi suma terorizma. Smrtnih žrtev ni bilo, več ranjenih je v kritičnem stanju.

Ukrajinska policija je v petek na omrežju Telegram objavila posnetek, ki prikazuje moškega v črni obleki, kako sredi sestanka med burno razpravo vstopi v dvorano lokalne upravne enote v vasi Kerecki in iz žepov izvleče tri ročne bombe. Moški je ročne bombe vrgel na tla sredi dvorane, kjer so eksplodirale. Dvorano so nato v hipu napolnili gost dim, kriki in kaos.