Samuel Žbogar s slovensko zastavo v VS-ju ZN-a. Foto: ZN
Samuel Žbogar s slovensko zastavo v VS-ju ZN-a. Foto: ZN

Veleposlanik Samuel Žbogar je v nagovoru ob dogodku med drugim poudaril, da bo delo slovenske misije v Varnostnem svetu ZN-a vodila zunanja politika miru.

Poleg slovenske so postavili še zastave Alžirije, Gvajane, Južne Koreje in Sierre Leone. Te države je Generalna skupščina ZN-a junija lani izvolila za mandat v obdobju 2024–2025 in vsak od veleposlanikov je imel najprej krajši govor, nato pa je odnesel in postavil zastavo svoje države na predvideno mesto.

Sorodna novica Slovenija dve leti na stolčku nestalne članice Varnostnega sveta. Fajon: Želimo pustiti svoj pečat.

Stalni predstavnik Slovenije v ZN-u je veleposlanik Boštjan Malovrh, Slovenija pa ima za delo v VS-ju posebnega predstavnika veleposlanika Žbogarja. Ta je v govoru na slovesnosti poudaril, da bodo delo Slovenije v VS-ju vodili Ustanovna listina ZN-a, mednarodno pravo, slovenska ustava in zunanja politika miru.

O nestalnem članstvu Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov tudi v nocojšnjem Globusu. Gostja oddaje, ki jo vodi Seku Conde, bo slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Dejal je, da Slovenija verjame, da je multilateralni sistem, katerega jedro so Združeni narodi, edini način za reševanje številnih kriz. "Čeprav nismo naivni in razumemo, da Varnostni svet ZN-a odseva trenutno stanje svetovnih zadev, pa obenem verjamemo, da je lahko sila za mir in stabilnost," je dejal.

Slovenija bo delovala kot sila dobrega, ostala zavezana gradnji zaupanja in bo zastopala svetovno zavest, je zagotovil ter dodal, da bo Slovenija pri iskanju miru in zaščiti civilistov sodelovala z vsemi članicami ZN-a ter generalnim sekretarjem ZN-a, mirovnimi silami, humanitarnimi delavci, agencijami ZN-a, skratka z vsemi.

Dodal je, da Slovenija med svojim mandatom želi več poudarka na preprečevanju spopadov, zaščiti civilistov, pravicah žensk, podnebni in vodni varnosti.

Govor je sklenil v slovenskem jeziku in dejal, da nove države vstopajo v Varnostni svet ZN-a v trenutku krize njegove kredibilnosti. Kriza je posledica nezmožnosti zaščite civilnega prebivalstva v oboroženih spopadih, kot so tisti, ki potekajo v Gazi, Sudanu in Ukrajini.
"V Varnostnem svetu ZN-a bomo delovali odgovorno in s ciljem pomagati iskati rešitve za številne krize. Verjamem, da nas bo članstvo navdalo s samozavestjo, kot nas je izvolitev 6. junija s ponosom," je napovedal.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Mandat v VS-ju ZN-a Slovenija začenja v času francoskega predsedovanja. Države članice predsedujejo po abecednem vrstnem redu za en mesec, pri čemer so odgovorne za mesečni program dela, vodenje zasedanj, sprejemanje resolucij, izjav in sporočil za javnost. Slovenija bo Varnostnemu svetu ZN-a predsedovala septembra.

Pred slovesnostjo z zastavami se je Slovenija zjutraj v Varnostnem svetu ZN-a udeležila svoje prve seje v mandatu, ki je bila namenjena predstavitvi francoskega programa dela.

Francija namerava januarja dati poseben poudarek položaju na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini, Zahodni Afriki in Sahelu. Skupaj z evropskima članicama Slovenijo in Malto bo zagovarjala stališča EU-ja glede vprašanj na dnevnem redu, namerava pa tudi zagotoviti nastope predstavnikov organizacij civilne družbe in žensk.

Najpomembnejšo vlogo ima pet stalnih članic – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija –, ki imajo pravico do veta, letos pa bodo v Varnostnem svetu ZN-a poleg lani izvoljenih držav še Japonska, Švica, Malta, Mozambik in Ekvador.

Slovenija je tokrat drugič članica VS-ja ZN-a. Prvič je bila v obdobju 1998–1999.

Dvig slovenske zastave pred dvorano Varnostnega sveta