Te dni so bili v Kijevu številčnejši privrženci Janukoviča. Foto: EPA
Te dni so bili v Kijevu številčnejši privrženci Janukoviča. Foto: EPA
Viktor Janukovič in Viktor Juščenko
Predsednik in premier nikakor ne najdeta skupnega jezika. Foto: EPA
Nekaterim Ukrajincem se ne da več protestirati, saj so razočarani nad praznimi obljubami svojih voditeljev. Foto: EPA

Nova kriza v Ukrajini se je začela v ponedeljek, ko je predsednik Juščenko razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, kar ni bilo všeč premierju Janukoviču in večini v parlamentu, zato so njegovi privrženci že zahtevali ustavno presojo predsednikovega odloka.

Ljudje spet na ulicah
Ukrajinsko ustavno sodišče naj bi se o predsednikovem odloku izreklo v dveh tednih, medtem pa na ulicah Kijeva gledamo podobne prizore kot pred dvema letoma in pol, ko se je tam odvijala oranžna revolucija. Takrat je bil zmagovalec prozahodno usmerjeni Juščenko, ki se je po več tednih uličnih protestov zavihtel na predsedniški položaj, ki se mu je moral proruski Janukovič odpovedati in oditi v opozicijo. Tokrat je v središču več privržencev Janukoviča, ki so jih na proteste v prestolnico pripeljali z vzhoda države.

Prestopi razjezili Juščenka
Nekaj zadoščenja je Janukovič dobi lani, ko mu je po zmagi na parlamentarnih volitvah uspelo sestaviti vlado, ki pa ni vladala mirno, saj napetosti med voditeljema niso popustile. Po prestopih nekaterih opozicijskih poslancev iz vrst Juščenkovega bloka v vladno koalicijo se je predsednik odločil, da bo razpustil parlament, saj je menil, da so prestopi neustavni. Ti so postali tudi grožnja njegovi oblasti, saj se je število vladnih poslancev približevalo 300 sedežem. To pa pomeni, da bi lahko parlament sprejel ustavne spremembe, ki bi predsedniku odvzeli močna pooblastila. Za prestope naj bi vladni predstavniki poslancem opozicije ponujali tudi podkupnine več milijonov evrov in jim obljubljali ministrska mesta.

Rusija na stran Janukoviča
Moskva je v sporu tudi tokrat kot pri oranžni revoluciji podprla Janukoviča in ruska duma je z veliko večino razpis novih volitev razglasila za neustaven, saj ta poteza po njenem mnenju pošilja napačen signal. Nevezanost na Rusijo je posebej močna na vzhodu Ukrajine, kjer ima Janukovič tudi največ privržencev, medtem ko na zahodu države večinoma podpirajo Juščenka.

Poziv duhovnikom k nevmešavanju
Ukrajinski parlament, ki nasprotuje razpustitvi, je papeža Benedikta XVI. pozval, naj duhovnikom prepreči vmešavanje v politiko in podpiranje Juščenka. V torek je namreč ukrajinska duhovščina s kardinalom Lubomirjem Husarjem v izjavi pozdravila predsednikov odlok kot edini način za izhod iz krize. Med podpisniki je bil tudi poglavar ene od treh ukrajinskih pravoslavnih cerkva. Poslanci menijo, da je to dejanje še posebej sporno pred velikonočnimi prazniki.

Prazne obljube
Najbolj so seveda nezadovoljni prebivalci, ki imajo dovolj razprtij in bi radi videli napredek namesto pomanjanja sladkorja, mesa ali nafte. Še posebej so razočarani tisti privrženci Juščenka, ki so jeseni leta 2004 v mrazu protestirali in taborili na ulicah. Mnogi so namreč prepričani, da predsednik ni izpolnil obljub, ki jih je dal pred prihodom na oblast.