Vodstvo EU-ja in 26 izmed 27 voditeljev držav članic je pokazalo enoten obraz. Foto: Reuters
Vodstvo EU-ja in 26 izmed 27 voditeljev držav članic je pokazalo enoten obraz. Foto: Reuters

Predsednica Evropske komisije von der Leyen je po koncu dvodnevnega vrha dejala, da bo Evropska unija pred novim vrhom na začetku leta 2024 pripravila "delujočo rešitev" za financiranje Ukrajine. Spomnimo, voditelji 27-erice so sprejeli odločitev o začetku pristopnih pogovorov z Ukrajino, ni pa jim uspelo doseči dogovora o makroekonomski pomoči tej državi, saj bi to morala biti soglasna odločitev, a jo je blokiral madžarski premier Viktor Orban.

"Novo srečanje bo potekalo na začetku prihodnjega leta. Kot komisija bomo čas do takrat izkoristili za to, da bomo, ne glede na to, kaj se bo zgodilo na naslednjem zasedanju Evropskega sveta, zagotovili operativno rešitev," je dejala von der Leyen. Dodala pa je, da si je treba prizadevati za "alternativne rešitve", če ne bo mogoče doseči soglasja o finančni pomoči Ukrajini.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je imel vrh ta teden "zgodovinsko razsežnost" zaradi odločitve o začetku pristopnih pogovorov z Ukrajino in Moldavijo. "Popolnoma smo prepričani, da je širitev naložba v mir, varnost in blaginjo. To je zelo močno politično sporočilo, ki ga pošiljamo našim evropskim državljanom, državljanom držav kandidatk in preostalemu svetu," je dejal. Opozoril je tudi, da je 26 od 27 držav članic podprlo predlagano revizijo proračuna in da bo prihodnje leto organiziran poseben vrh, na katerem se bodo poskušali vsi strinjati glede pomoči Ukrajini. "Prepričan in optimističen sem, da bomo lahko izpolnili svoje obljube o podpori Ukrajini s finančnimi sredstvi," je zatrdil.

Emmanuel Macron je dejal, da Orban EU-ja ne sme imeti za talca. Foto: Reuters
Emmanuel Macron je dejal, da Orban EU-ja ne sme imeti za talca. Foto: Reuters

Tudi španski premier Pedro Sanchez je izrazil prepričanje, da bo dogovor o finančni pomoči Ukrajini med vsemi 27 članicami Evropske unije dosežen v času belgijskega predsedovanja Svetu EU-ja, ki bo trajalo od 1. januarja do 30. junija prihodnje leto. Sanchez je še dodal, da si želi, da bi Romunija in Bolgarija vstopili v schengensko območje do konca leta 2023.

Macron: Verjamem, da bo Orban pokazal odgovornost

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa se je obregnil ob dejanja Orbana. "Naslednjih nekaj mesecev bo odločilnih tako za Madžarsko kot za Evropsko unijo," je dejal Macron in dodal, da si Orban "ne sme dovoliti, da bi si Evropsko unijo vzel za talca". Macron je še dejal, da so po njegovem mnenju vsi voditelji Orbana v teh pogovorih spoštovali, vendar mora Orban v zameno spoštovati EU. A kot je dodal, verjame, da bo "Orban nehal pozirati in pokazal odgovornost".

Evropski voditelji pozvali h koncu spopadov v Gazi

Golob: Orban je v stališčih do Ukrajine osamljen

Na zasedanju se je pokazalo, da je Orban v svojih stališčih do Ukrajine osamljen, pa je po koncu vrha povedal slovenski premier Robert Golob. Po njegovem mnenju se je sicer Orban pri odločanju o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino znal umakniti v pravem trenutku. "Včeraj se je jasno pokazalo, da je madžarski premier v svojih stališčih osamljen. Mislim, da je to glavno sporočilo, ki ga je dobil od vseh nas," je povedal glede Orbanovih stališč o podpori Ukrajini.

Na vprašanje, kakšno sporočilo EU pošilja s tem, da se je eden od ključnih članov pri odločanju o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino umaknil iz dvorane, je Golob odgovoril, da gre za pozitivno sporočilo."Včasih se je treba umakniti zato, da se sprejmejo pomembne odločitve. Mislim, da je to pozitivno sporočilo, ker se je znal umakniti v pravem trenutku," je povedal.

"Nismo pustili, da bi se madžarski denar razdajal naokoli," pa je na omrežju X zapisal Orban.

Golob zadovoljen, da EU podpira resolucijo GS-a ZN-a

Slovenski premier Robert Golob je spomnil, da je Evropski svet v četrtek sprejel zgodovinske odločitve glede širitve EU-ja, saj sta zeleno luč za približevanje dobili Ukrajina in Moldavija. Evropska unija pa je z enotno odločitvijo glede Bosne in Hercegovine poslala pomembno sporočilo.

Dotaknil se je tudi razprave o razmerah na Bližnjem vzhodu. V imenu Slovenije je izrazil zadovoljstvo, da je večina držav članic Evropske unije podprla nedavno resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, ki zahteva takojšnjo prekinitev spopadov v Gazi.

Voditelji so se soglasno strinjali, da se pripravi akcijski načrt, v katerem se opredeli vloga EU-ja pri prizadevanjih za rešitev dveh držav, ki bi tako palestinski kot izraelski strani zagotovila življenje v miru in varnosti. Prizadetim območjem pa se mora zagotoviti humanitarna pomoč. "Evropski svet se je strinjal, da bo v okviru mediteranskih držav organizirana skupna iniciativa za humanitarno pomoč na morju, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so dosegli tudi soglasje za pripravo akcijskega načrta za trajno mirovno rešitev razmer na Bližnjem vzhodu.

Viktor Orban. Foto: Reuters
Viktor Orban. Foto: Reuters

Težavo bodo skušali rešiti prihodnje leto

Voditelji držav članic EU-ja tako zaradi blokade Madžarske niso dosegli dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna Unije, blokiranih je tudi 50 milijard evrov za makrofinančno pomoč Ukrajini.

"26 držav je predlog sprejelo, Viktor Orban ne. Ampak prepričan sem, da bomo dogovor dosegli na začetku prihodnjega leta," je dejal nizozemski premier Mark Rutte, ko so voditelji po drugi uri zapuščali palačo Evropskega sveta.

"V rekordno kratkem času smo vendarle dosegli široko politično podporo pogajalskemu okviru, kar je vedno zelo težavno, saj gre za denar in finančno solidarnost," pa je dejal sredi dneva predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Sorodna novica Vrh EU-ja: Podpora začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, a brez sodelovanja Madžarske

Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da bodo pogovore nadaljevali prihodnje leto. "Izkupiček nočne izmene: veto na 50 milijard evrov za Ukrajino in veto na revizijo večletnega finančnega okvira. K zadevi se bomo vrnili prihodnje leto na zasedanju Evropskega sveta po ustrezni pripravi," je zapisal na družbenem omrežju X.

Potem ko je v četrtek zvečer z odsotnostjo pri odločanju omogočil potrditev začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pa Orban ni popustil v pogajanjih o reviziji dolgoročnega proračuna EU-ja, vrednega 1216 milijard evrov.

Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov za prihodnja štiri leta. Pri tem bi potrebovali za 21 milijard evrov dodatnih prispevkov članic.

V 64,6-milijardno povečanje je poleg pomoči za Ukrajino vključenih dodatnih 9,6 milijarde evrov za spoprijemanje z migracijami in sodelovanje s tretjimi državami ter 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad. 1,5 milijarde bi namenili tudi za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva.

"Madžarska mora prejeti, kar si zasluži"

Očitke, da zadržuje pomoč Ukrajini zato, da bi EU odmrznil še preostalih 21 milijard evrov kohezijskih sredstev, zadržanih zaradi spora glede vladavine prava, je Orban sicer zavrnil, češ da to "ni naš slog", je še poročal Guardian.

"Vedno sem govoril, da če želijo iz več razlogov dopolniti proračun, je to odlična priložnost za Madžarsko, da jasno pove, da mora prejeti, kar si zasluži," pa je Orban povedal v pogovoru za madžarski javni radio.

Bruselj je v sredo odmrznil približno deset milijard evrov evropskih sredstev, namenjenih Madžarski, saj je sprejela potrebno zakonodajo na področju neodvisnosti sodstva. Ji je pa še naprej onemogočen dostop do približno 21 milijard evrov.

Kremelj zadovoljen z Madžarsko

Potem ko so voditelji EU-ja v četrtek podprli začetek pristopnih pogajanj Ukrajine in Moldavije z EU-jem, Gruziji pa podelili status kandidatke za članstvo, je Kremelj sporočil, da bi lahko to destabiliziralo Unijo.

"To je absolutno spolitizirana odločitev – želja EU-ja, da tako izkaže podporo tem državam," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Vsekakor pa lahko takšne nove članice dejansko destabilizirajo EU," je dodal.

Po besedah Peskova želi Bruselj nekdanje sovjetske države nastrojiti proti Moskvi. "Delajo vse, da bi razjezili Rusijo in te države naperili proti njej," je poudaril.

V Kremlju pa so pozdravili potezo Madžarske, ki je blokirala 50 milijard evrov pomoči za Kijev v okviru dolgoročnega proračuna EU-ja. "Madžarska je suverena država. Ima svoje lastne interese. In Madžarska v nasprotju s številnimi evropskimi državami odločno brani svoje interese, kar nas navdušuje," je pojasnil Peskov.

Članice bi morale prispevati dodatnih 21 milijard evrov

V to je vštetih 50 milijard evrov za makrofinančno pomoč Ukrajini, od tega je 33 milijard evrov posojil in 17 milijard evrov nepovratnih sredstev. Poleg tega predvideva dodatnih 9,6 milijarde evrov za reševanje vprašanja prebežnikov in sodelovanje s tretjimi državami ter 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad. 1,5 milijarde bi glede na zadnje pogajalsko izhodišče namenili tudi za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva.

Po neuradnih informacijah bi potrebovali 21 milijard evrov dodatnih prispevkov članic, kar je 1,5 milijarde manj kot v prejšnjem predlogu. 10,6 milijarde evrov pa bi pridobili s prerazporeditvami obstoječih sredstev.

Pogajanja o reviziji dolgoročnega proračuna bodo tako voditelji po neuradnih informacijah nadaljevali na začetku prihodnjega leta, drugi dan tokratnega zasedanja pa se bodo posvetili dogajanju na Bližnjem vzhodu, migracijam ter varnosti in obrambi.

EU in Švica za pogovore o sporazumu o sodelovanju

Švicarska vlada in Evropska komisija želita nemudoma začeti pogovore o sporazumu o sodelovanju, sta zapisali v skupni izjavi. Ob tem sta objavili skupni dogovor, ki bo okvir za pogovore o sporazumu, ki jima bo omogočil učinkovitejše sodelovanje na številnih področjih. Področja sodelovanja vključujejo evropski notranji trg, promet, električno energijo, sodelovanje Švice v evropskih programih na področju raziskav in dialog na visoki ravni.

Švicarska vlada in Evropska komisija sta izrazili prepričanje, da je uspeh zdaj na dosegu roke. Objavili sta dokument na 13 straneh, ki bo okvir za pogovore o sporazumu. Obe strani morata zdaj pridobiti mandat za začetek pogajanj, ki jih želita končati prihodnje leto.

Elementi iz skupnega dogovora po navedbah komisije zagotavljajo varstvo pravic državljanov EU-ja v Švici ter pošteno konkurenco med podjetji iz EU-ja in Švice, ki delujejo na istih trgih. Poleg tega so za Švico predvidene izjeme od nekaterih pravil EU-ja.

Poljska in EU za nov začetek v odnosih

Novi poljski premier Donald Tusk in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se zavezala ponovnemu tesnemu sodelovanju, potem ko sta bila Bruselj in Varšava dolgo vsak na svojem bregu zaradi spora glede vladavine prava na Poljskem. "Nadomestiti bomo morali izgubljeni čas," je dejala von der Leyen.

Ob tem je napovedala, da bo EU Poljski do konca leta nakazal prvih pet milijard evrov začasno ustavljenih sredstev za pomoč pri zelenem prehodu in okrevanju po pandemiji koronavirusne bolezni. "Pomisleki glede pravne države so ovirali našo sposobnost, da Poljski pomagamo pri modernizaciji njenega gospodarstva," je poudarila von der Leyen. Ob tem je pozdravila Tuskove napovedi, da bo pravno državo postavil na prvo mesto vladne agende, in njegovo pobudo, da se Poljska pridruži Evropskemu javnemu tožilstvu.

Tusk, ki je v Bruselj prišel dan po prevzemu mandata, pa se je zavzel za medsebojno zaupanje tudi v prihodnje ter von der Leyen označil za zanesljivo partnerico Poljske.

Na vrhu odmeval veto Madžarske za pomoč Ukrajini