Rusija, Kanada, Danska, Norveška in ZDA so države, ki si lastijo ozemeljske pravice na Arktiki. Vsaki izmed njih pripada del Arktike, a so njihovi apetiti zaradi nafte in zemeljskega plina še večji, zato spor okoli lastništva nad podvodnimi deli traja že dalj časa. Geologi so namreč prepričani, da se pod arktičnim ledom skriva kar 25 odstotkov vseh svetovnih zalog nafte in zemeljskega plina.

Države požrešne za nafto
Države so z razdelitvijo arktične pogače pohitele, saj zaradi nafte računajo na velike dobičke. Kljub ocenam strokovnjakov, da bi ob zdajšnjem trendu topljenja ledu do nahajališč nafte in zemeljskega plina lahko prišli šele čez desetletja, pa si želijo države lastništvo nad ozemljem zagotoviti čim prej. Bitka za arktični krog je tudi del bitke za nadzor nad svetovnimi zalogami nafte.

Kako se bo razdelila pogača?
Konvencija ZN-a o pomorskem pravu iz leta 1982 določa, da lahko države razširijo svoje pravice nad izkoriščanjem podmorskih bogastev na 200 milj od svojih priobalnih voda, a pod arktičnim krogom še obstaja delček morskega dna, ki ni v lasti nobene od vpletenih držav. V ZDA nasprotujejo kakršnemu koli obvezujočemu sporazumu o Arktiki, Rusija bi arktični krog razdelila po sektorskem načelu, druge države pa se nagibajo k načelu sredinskih linij.

Okoljevarstveniki opozarjajo na morebitno katastrofo
Okoljevarstveniki pa opozarjajo, da je spor okoli ozemlja na Arktiki predvsem politične in ne ekonomske narave in da bi se morali osredotočiti predvsem na okolijske grožnje. "Če se bodo napovedi uresničile in se bo led zaradi globalnega segrevanja ozračja v naslednjih 50 letih stopil, se bomo morali spopadati z veliko bolj pomembnimi in kritičnimi zadevami, kot pa je razdelitev arktičnega ozemlja," opozarja strokovnjak Andrey Reut, ki meni, da bodo države dobesedno poplavljene.

Želja okoljevarstvenikov je tako, da bi glede Arktike dosegli enako rešitev, kot velja na Antarktiki, in sicer prepoved kakršnega koli izkoriščanja naravnih bogastev.

B. T.