Dogonov je nekaj sto tisoč, v njihovo kulturo, ki so jo nespremenjeno ohranjali skozi več stoletij, pa vse bolj prodirajo tuji vplivi. Foto: EPA
Dogonov je nekaj sto tisoč, v njihovo kulturo, ki so jo nespremenjeno ohranjali skozi več stoletij, pa vse bolj prodirajo tuji vplivi. Foto: EPA

Dogonom, enemu najstarejših afriških ljudstev, se je pred tujci uspelo zavarovati predvsem zaradi odročnega in surovega okolja, kjer živijo, saj so si bivališča ustvarili v skalnatih stenah strmih pobočij na južnem robu saharske puščave. Svojo edinstveno in vsestransko kulturo so ohranili pred širjenjem islama, francoskimi kolonialisti in misijonarji, zdaj pa so postali ena največjih turističnih znamenitosti v zahodnoafriški državi Mali.

Slavo o Dogonih je v svet prvi ponesel francoski antropolog Marcel Griaule, ki je ljudstvo spoznal na znameniti francoski antropološki odpravi od Dakarja do Džibutija konec 20. let prejšnjega stoletja, na kateri so si Francozi zadali nalogo, da podrobno popišejo in raziščejo ljudstva v svojih kolonijah na jugu Sahare. Griauleja je najbolj prevzel čarobni svet obrednih mask, ki prepletajo življenja Dogonov in se z njihovo pomočjo poslavljajo od mrtvih, proslavljajo uspešen lov, pozdravljajo prihod dežja, se branijo pred maščevalnimi duhovi ubitih živali ali pa jih uporabijo v dramskih uprizoritvah.

Strmi rob Bandiagara so Dogoni poselili okoli 15. stoletja, ko so se umaknili pred naraščajočim vplivom islama, ki je imelo takrat na tem območju središče v mogočnem kraljestvu Mali. Foto: EPA
Strme in težko dostopne stene, v katerih so Dogoni zgradili svoje hiše, so bile naravna obramba pred tujimi zavojevalci. Vasi so po navadi postavili nad redkimi koščki rodovitne zemlje, na kateri še danes pridelujejo proso, ki je sestavni del prehrane. Foto: EPA
V preteklosti so bila bivališča med skalami in v votlinah idealna zaščita pred tujci, zdaj pa so postala donosna vaba za radovedne turiste, ki se lahko podajo na trekinge med vasicami ali pa se udeležijo prireditev, ki jih posebej za njih organizirajo Dogoni. Foto: EPA
Dogonske maske, ki lahko predstavljajo ljudi ali živali, so del zapletenega religioznega simbolnega sistema in z njihovo pomočjo se vzpostavlja stik z duhovi prednikov ali z drugimi duhovi. Foto: EPA
Najpogosteje se maske in z njimi povezane obredne plese uporablja na pogrebih, kjer se zagotovi, da duša zapusti telo pokojnika in se znova naseli v katerem od njegovih živih sorodnikov. Foto: EPA
Živalske maske lahko predstavljajo opice, zajce, krokodile, antilope ali ptice, medtem ko so med človeškimi maskami kovači, zdravilci, čarovniki in tudi sovražniki. Foto: EPA
S pomočjo mask se na negativnih ali pozitivnih primerih znova in znova utrjujejo družbene vrednote v dogonski skupnosti. Tako opičja maska predstavlja lopova, požrešneša ali prihod težav, medtem ko je zajec simbolizira dobre vrline, kot so spretnost, hitrost in vzdržljivost. Foto: EPA
Število mask predstavljajo bogastvo in družbeni status in več mask, kot jih ima družina, večji je njen ugled in vpliv v družbi. Foto: EPA
Eden izmed najbolj znanih obredov je obred sigi, ki poteka le na vsakih 60 let, ko se med vrhovoma dveh gora prikaže zvezda Sirius. Obred izhaja iz verovanja, da so pred 3.000 leti dvoživke s Siriusa obiskale Dogone. Foto: EPA
Obredni plesi v maskah so priložnost, da se na osrednjem vaškem trgu zbere vsa skupnost. Foto: EPA
Večina mask je izdelanih iz mehkega lesa, lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali. Foto: EPA
Dogoni so se dolgo časa upirali islamizaciji, vendar so pozneje popustili vplivom muslimanskih misijonarjev in danes jih je okoli tretjina muslimanov. Foto: EPA
Čeprav so Dogoni poljedelsko ljudstvo, se pri svoji prehrani zanašajo tudi na lov, vendar pa lovci v strogo razdelanem kastnem sistemu dosegajo enega najnižjih statusov. Foto: EPA
Kot v večini afriških družb tudi pri Dogonih veliko težavnih del opravijo ženske, ki so steber družine. Foto: EPA
Drevo baobab je eden najbolj značilnih likov afriške pokrajine, uporaben pa ni samo za popestritev pokrajine, Dogoni iz njegovega lubja namreč izdelujo vrvi in druge predmete. Foto: EPA
Dogonska družba je organizirana strogo patrilinearno in najbolj spoštovan človek pa je po navadi tudi najstarejši član skupnosti, ki sovaščanom daje duhovne smernice za življenje. Foto: EPA